Fučkanje

19.02.2010
Avtor:Nina Tomažin

Zadnje čase me spremlja smola. Spremlja me tudi sreča, pravzaprav je obojega več kot ponavadi, ampak sreča je dobrodošla. Tale smola pa me spravlja v slabo voljo: dvakrat v treh tednih so mi razbili avto (enkrat na parkirišču, enkrat na obvoznici), zamudila sem letalo (ok, tokrat sem bila kriva sama; check in sem že naredila, zadržal me je božični nakup v duty free coni), zamenjala sem že petega black berryja v dveh letih (ker niso delali ali pa so bili tako obrabljeni, ne zaradi nečimrnosti), dan pred odhodom so mi v vodo padle že vplačane smučarske počitnice… v nedeljo pa so mi ukradli denarnico.

Medtem ko sem se sklanjala po zelenjavo, sem nekje v kotičku očesa uzrla silhueto, ki se je na hitro nagnila čez moj nakupovalni voziček, v katerem sem imela tudi torbico, vendar sem slutnjo ignorirala, lepo sem nakupovala dalje. Šele na blagajni sem ugotovila, da denarnice nimam. Takoj sem se spomnila na dogodek, a sem ga še vedno odrivala stran: »Neeee, pozabila sem jo doma.« Uslužbenka na hitri blagajni mi je dovolila pustiti poln voziček tam, jaz pa sem skočila domov po pozabljeno denarnico. A-a, ni je bilo. Panika! Na poti nazaj sem po telefonu preklicevala vse bančne kartice, osebne in poslovne. Gotovine v denarnici nisem imela veliko, kartic pa kar nekaj. Ko sem prispela nazaj v Mercator (kamor sicer hodim zelo poredko zaradi nekaj preprostih razlogov:

a) ker delam za konkurenco (ki na žalost nima točno določenega izdelka, ki sem ga takrat želela),

b) ker so po mojih izkušnjah od vseh trgovcev najdražji in

c) ker je tam za moj okus vedno preveč ljudi),

sem se zglasila na Informacijah in povedala, kaj se je zgodilo ter prosila, naj pokličejo varnostnike in policijo. Storili so oboje. Varnostniki so bili hitri in prijazni, še preden je prispela policija, so že začeli pregledovati posnetke. Povedala sem jim dokaj točno, kje sem se nahajala, ko se je to zgodilo, tako da me je presenetilo, ko mi je varnostnik rekel, da se na kamerah nič ne vidi. Dopuščala sem možnost, da še niso pogledali vsega ali da sem se takrat res nahajala v mrtvem kotu, upam, da ne slednje. Tudi policija je bila hitra, prijazna in temeljita. Ne vem za ostale, ampak jaz imam praviloma vedno zelo dobre izkušnje s policijo. Nato sem si šla ogledat dotični kraj, kjer sem bila okradena – kamera direktno nad mano, odlično, upam, da bodo vseeno kaj videli, policistka naj bi že takoj naslednji dan šla po posnetke. Nisem imela več kaj storiti, vsi post festum ukrepi so bili izpeljani.

Na Informacijah sem prosila, če glede na to, da so me okradli, lahko na kakšen drugačen način poravnam račun za že izbrano blago, ki me je čakalo pri blagajni – preko spletne banke, osebne garancije, česarkoli. Ne. Povsem nefleksibilni. Edino toliko bi lahko naredili (oz. ne bi naredili, ker predlog od njih ni zahteval nobene akcije), da zadržijo voziček, da se vrnem po robo. Nič ni pomagalo pregovarjanje in trkanje na zdravo pamet, lačna in žejna ter nekoliko razjarjena sem si šla sposodit denar k prijateljici – bila je nedelja, moja dva sta bila na smučanju (na tistem dopustu, ki sem ga jaz morala odpovedati), vse banke so bile zaprte, pa tudi če bi bile odprte, nisem imela nobenega dokumenta, da bi lahko dokazala svojo istovetnost. Na Informacijah Mercatorja tega ali niso sprejeli ali dojeli ali pa se jim je povsem fučkalo, verjetno vse troje.

Že tretjič ta dan sem bila v Mercatorju, še vedno praznih rok. Šla sem do blagajne, kjer me je čakala roba, to pa so medtem lepo pospravili. Odločala sem se med tem, ali naj brcam in grizem in preklinjam in planem v jok, ali naj se odrečem okusnemu in zdravemu toplemu obroku za tisti dan ter pristanem na bureku, ali naj grem lepo še enkrat po voziček in zberem vso robo skupaj. Odločila sem se za slednje. In ko mi je končno uspelo, ko sem imela končno polne vrečke s plačano robo, sem se hotela usesti na kavo in v miru prebrati poglavje v knjigi, a sem ta dan porabila toliko časa za nakupovanje, da je bila kafetarija zaprta. Ura je bila minuto čez 15. uro. Lahko bi se potrudili, če bi hoteli, dali bi mi lahko vsaj kavo za s sabo, pa se je fučkalo tudi njim.