Ključ v krizi sta čas in pretok informacij

06.06.2017
Avtor:Tilen Lamut

Že sama beseda »kriza« ima zelo svojevrsten in močan pomen. Navdaja nas z občutkom strahu, nevarnosti, potrebe po odzivu in reševanju situacije. V času kriznih okoliščin moramo povleči prave poteze, saj je od reakcije v veliki meri lahko odvisna prihodnost bodisi osebe bodisi podjetja, kolektiva. Še posebej v vlogi komunikatorja.

Komuniciranje v kriznih situacijah pomeni najpomembnejši del reševanja problema. Za uspešno izvedbo kriznega komuniciranja moramo biti v prvi vrsti nanj pripravljeni, kar pomeni vnaprejšnje predvidevanje morebitnih kriznih situacij in rešitev, ki jih lahko ponudimo. Kljub temu da gre za hipne situacije, mora komuniciranje tudi v kriznih situacijah biti strateško in načrtovano. Pred seboj moramo imeti cilje, ki služijo namenu organizacije in družbe v celoti.

Z vnaprej predvideno strategijo kriznega komuniciranja je tudi sama izvedba veliko »lažja«, kljub temu, da gre v kriznih situacijah za zelo spremenljivo okolje. Ravno zato sta v kriznem komuniciranju ključna in hkrati soodvisna elementa čas ter pretok informacij. Čas je ključnega pomena zaradi ohranjanja kredibilnosti in zajezitve oziroma naslovitve problema, do katerega je prišlo. Hitreje, kot se odzovemo (seveda s premišljenimi in smiselnimi informacijami), lažja bo nadaljnja pot, saj javnosti podamo določene informacije in poskrbimo za obveščenost. Iz tega pa izvira drugi element – pretok informacij in zagotavljanje povratnih informacij. Tu velja izpostaviti, da ne gre samo za pretok informacij od podjetja do npr. medijev, torej do zunanjih javnosti, temveč tudi za pretok informacij znotraj podjetja, saj se komunikacijska sporočila oblikujejo glede na specifično krizno situacijo in ciljne javnosti. Ustrezen in utečen pretok informacij pripomore k hitrejši ter predvsem učinkovitejši pripravi sporočil in posledično k učinkovitemu komuniciranju z zunanjimi javnostmi.

Kljub temu, da si je ne želimo, moramo krizo pričakovati, pogosto celo v naprej predvideti. Zato se v organizacijah v naprej pripravljajo krizni komunikacijski programi – le tako lahko ob nastanku krize ustrezno in pravočasno komuniciramo proaktivno in reaktivno. Vse je seveda odvisno od posameznega primera in poznavanja organizacije oziroma v primeru agencije – svojega naročnika. Dolgoročnost sodelovanja in zaupanje med zaposlenimi in zunanjimi izvajalci v obliki agencij je namreč v kriznih situacijah lahko jeziček na tehtnici, ki odloči, v katero smer bomo korakali.

P.S.: Propiar, družba za odnose z javnostmi d.o.o. in podjetje Telemach d.o.o. sta za izvedbo kriznega komuniciranja varnostnega tveganja prejela najvišjo slovensko strokovno nagrado za odličnost v komuniciranju – Prizmo. S spletom komunikacijskih orodij s poudarkom na digitalnih orodjih so bile dosežene vse identificirane javnosti, ključno sporočilo o odpravi varnostnega tveganja in dejanskem dogajanju pa je preprečilo nadaljnji razvoj krize, kar je v obrazložitvi zapisala tudi strokovna žirija Slovenskega društva za odnose z javnostmi.