Ob drastičnih zmanjševanjih stroškov podjetij v času krize so ogrožene tudi strategije upravljanja s človeškimi viri in »talenti« posameznih podjetij. Kot se lahko potencialno slabša učinkovitost delovne sile z zmanjševanjem števila zaposlenih, se kriza prenaša tudi na moralo zaposlenih, povzroča škodo ugledu podjetja med zunanjimi javnostmi, hkrati pa izgublja dragocene prispevke tistih zaposlenih, ki so gonilna sila napredka. Družbe, ki izvajajo strukturirane ocene uspešnosti in potencialov zaposlenih, imajo odlične možnosti za dobre odločitve glede upravljanja z zaposlenimi.

Podjetja lahko ogromno naredijo s preoblikovanjem delovnih mest in s tem notranje potenciale ne le izkoristijo, temveč tudi bolje usmerjajo obstoječe človeške vire. Stopnja odgovornosti, stopnja samostojnosti in obseg nadzora prispevajo k zadovoljstvu zaposlenih. Zmanjševanje števila zaposlenih zagotovi močno spodbudo za boljšo uporabo obstoječih človeških virov, saj izboljšujejo možnosti vključevanja ključnih talentov v preoblikovana delovna mesta.

Poleg preoblikovanja delovnih mest morajo podjetja ohranjati za usposabljanje in razvojne programe. Ti niso le bistveni za ohranitev delovnih mest, povečevanje morale zaposlenih in dolgoročno produktivnost, ampak dajejo ljudem tudi znanje, potrebno za izvajanje novih odgovornostih na preoblikovanih delovnih mestih.

Preden se podjetje odloča za odpuščanje, mora optimalno analizirati vse procese, ki lahko pomagajo pri opredelitvi ključnih zaposlenih. Z ukrepi, kot so preoblikovanje delovnih mest in razvojnimi programi ter spodbujanjem angažiranosti ključnih ljudi, podjetje doseže boljši položaj za rast po izboljšanju gospodarskih razmer in zaključeni trenutni krizni situaciji v gospodarstvu.