Včeraj sem se po dolgem času dobila z dvema prijateljicama. Po pravici povedano, sem se srečanja že dolgo veselila, ker mi zadnje čase prostočasna srečanja ne gredo dobro od rok. Tudi tokrat je bila na vrsti resnična uživancija – »možgani na off in čivava na straži«. Uspešno smo se izogibale zadnje čase klasični debati o gospodarski situaciji. No, kar dolgo smo se uspešno izogibale, potem pa se je začelo in podlegle smo »mozganju« o tem, kaj se dogaja v slovenskih podjetjih, kakšne menedžerje imamo v največjih družbah, kako javnost gleda na njihova dejanja in tako naprej in tako nazaj.

»Po pravici povedano zdaj ne bi hotela biti v njihovi koži, tudi če mi ne bi omejevali višine plače,« je rekla prijateljica. Saj ima prav. Tako nizkega ugleda, kot ga imajo sedaj slovenski menedžerji, še ni bilo, njihove naloge pa kljub splošnemu prepričanju niso najlažje in niso naloge, ki jih zna izpeljati petletnik. Če odmislimo vse poslovne izzive, si skušajmo samo predstavljati, kako bi se počutili, če bi morali zaposlenim povedati slabo novico? Vsi se temu izogibamo, ker je podajanje slabih novic, milo rečeno, stresno početje. Menedžerji pa so glavni komunikatorji v podjetju in njihova naloga je, da ugriznejo tudi v to trpko jabolko. Prva človeška reakcija je, da se skušajo temu čim bolj »elegantno« izogniti in zato nisem več presenečena, ko je treba ljudi prepričevati, da so prav oni tisti, ki morajo to narediti. Ne e-pošta, ne oglasna deska, ne spletna stran ne morejo nadomestiti direktnih besed vodilnih.

Kako povedati novico, ki bo med zaposlenimi sprožil val razočaranja? Nihče ni rekel, da je naloga preprosta. Na nekaj točk pa morate biti pozorni:

1. Ne odlašajte! Slabe novice potujejo s svetlobno hitrostjo in v času informacijskega vakuuma se bo razvilo veliko govoric, posledično pa slabe volje in prizadetih čustev, ki jih boste le stežka obvladali. Pa še nekaj: ne poskušajte novice razposlati po e-pošti, saj je to najslabši kanal za prenos takih informacij. Pogovorite se z vsemi vpletenimi – osebno.

2. Govorite odkrito! Povejte jim vse, kar jim lahko poveste. Tudi, če še ne veste natančno, kakšne bodo razsežnosti sprememb, jim to povejte in jih obveščajte o spremembah ves čas. Ključno priporočilo pri odkritosti pa je: EMAPTIJA!

3. Predstavite jim »the big picture«. Ko jim boste razlagali, zakaj se dogajajo spremembe, ne dolgovezite, ampak po kratkem uvodu »zagrabite bika za roge«. Najhuje je, ko veš, da boš slišal nekaj slabega, pa nekdo skuša prej razložiti vso zgodovino problema. Po krajšem opisu problema, jim povejte, kaj to pomeni, zakaj je prišlo do tega in kaj vse podjetje dela, da izboljša stanje – če je to mogoče.

4. Pripravite se na njihova vprašanja. Še tako presunljiv govor pade, če ste slabi pri odgovarjanju na direktna vprašanja. Pripravite se na to. Vprašanja bodo. Vaša naloga je, da na njih odgovorite – če imate podatke. Predvsem ne ugibajte in ne skušajte se izviti s floskulami.

To je samo nekaj priporočil, situaciji se moramo namreč vedno približati individualno, saj recepta, ki bi funkcioniral na vseh področjih preprosto ni. So zakonitosti, vse ostalo pa je skrito v strategiji, kjer so izkušnje in zdrava pamet ključni dejavniki. In prav zdrava pamet je tista, na katero se premalo zanašamo, pogosto pa je rešitev na dlani, če se le vprašamo »kako bi se jaz počutil, če …«