V Sloveniji in povsod po svetu smo priča številnim ukrepom, namenjenih preprečevanju in ublažitvi krize. Toda kljub vsemu mnogo od njih ni uspešnih pri preprečevanju kriznih posledic in številni strokovnjaki pravijo, da je problem mnogo globlji kot se nam zdi. Številni ukrepi stimulacije gospodarstva so tako zbledeli in mnoge raziskave kažejo, da nekateri ukrepi upoštevajo le nekaj dejavnikov in ne vseh. Tak je tudi ukrep vlade v ZDA, kjer so prejšnje leto namenili stimulacijo v vrednosti 787 milijonov dolarjev, s katero bi poskrbeli za rast BDP-ja, kar bi ustvarilo številna delovna mesta.

Pred kratkim so tudi slovenski priznani strokovnjaki razpravljali o svetovni krizi. Svoje mnenje so izrazili ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, doktor teorije sistemov v ekonomiji in doktor inovacijskega menedžmenta, dr. Maks Tajnikar, profesor na Ekonomski fakulteti, dr. Jože Mencinger, profesor na Pravni fakulteti, dr. Dušan Plut, profesor na Filozofski fakulteti in dr. Jaro Berce, profesor na Fakulteti za družbene vede. Vsi prisotni so se strinjali, da je odgovornost na strani tako menedžerjev kot politike, saj ta s svojim delovanjem močno vpliva na trg. Prav tako so se udeleženci razprave strinjali, da so potrebni takojšnji ukrepi, ki niso vezani le na finančne in gospodarske aktivnosti, temveč tudi na miselnost in vrednote človeštva.

Ob poslušanju razprave sem pomislila, da je trenutna kriza res predvsem kriza družbenih odnosov. Tržno gospodarstvo nas je namreč pripeljalo tako daleč, da se vsi ljudje le borimo za čim večji napredek, uspeh in dobiček, kar pa po drugi strani seveda prinese številne posledice. Vsakdo od nas se sigurno spomni občutka, ko je zbolel, in se šele takrat zavedal kako pomembno je zdravje in koliko je vredno. Ko smo zdravi pa se nam zdi vse tako samoumevno. Da, dejstvo je, da je človek bitje, ki dan za dnem s svojim odnosom do sebe, narave, človeštva in celega sveta, dokazuje svojo egocentričnost in se ne zaveda prave vrednosti stvari. Zgornji primer v grobem nakazuje miselnost človeštva in miselnost, ki nas lahko pogubi.

Toda ali bi kriza ter vzpostavitev novega sistema lahko privedla do novih vrednot, do preobrata v miselnosti ljudi? Kdo ve? Seveda si nihče od nas ne želi, da pride do popolnega zloma sistema. Po drugi strani pa bi to privedlo do tega, da bi ljudje mogoče (ampak res le mogoče) spregledali in uvideli tiste prave osnovne vrednote, ki bi morale gnati človeštvo. Mogoče je res, kar pravijo. Kriza je lahko tudi priložnost. Le spregledati je treba in na stvari pogledati iz drugega zornega kota.