Včeraj sem se po dolgem času dobila z dvema prijateljicama. Po pravici povedano, sem se srečanja že dolgo veselila, ker mi zadnje čase prostočasna srečanja ne gredo dobro od rok. Tudi tokrat je bila na vrsti resnična uživancija – »možgani na off in čivava na straži«. Uspešno smo se izogibale zadnje čase klasični debati o gospodarski situaciji. No, kar dolgo smo se uspešno izogibale, potem pa se je začelo in podlegle smo »mozganju« o tem, kaj se dogaja v slovenskih podjetjih, kakšne menedžerje imamo v največjih družbah, kako javnost gleda na njihova dejanja in tako naprej in tako nazaj.

Pred dobrim mesecem je Google izdal novo storitev Google Wave, napreden klepet s prijatelji v realnem času. To pomeni, da v trenutku, ko nekdo napiše ali kaj popravi, spremembe takoj vidimo. Naenkrat lahko klepetamo z eno osebo, prave razsežnosti pa dobi, ko sodeluje več ljudi.

Koristen je za manjša podjetja za zapisnike, skupinska poročila, brainstorminge in organizacije dogodkov. Vsebuje funkcionalnost in odprtost Wikipedije, saj vse, kar kdorkoli napiše, lahko tudi kdorkoli, ki je vključen v klepet, uredi, dopolni ali komentira. Poleg tega ima možnost ponovnega predvajanja zapisanega in s tem vpogled v zgodovino nastanka dokumenta.

V današnjih turbulentnih časih je primarni interes podjetij usmerjen predvsem v zagotavljanje finančne stabilnosti, prizadevanje za vzdrževanje ravni dobička ter ohranjanje in povečevanje tržnega deleža. V ozadju tega procesa je uspeh podjetja odvisen od številnih dejavnikov, od katerih enakovredno, če ne primarno, pozicijo zasedajo zaposleni. Prav zato je ključnega pomena, da vodilni zaposlene obravnavajo kot najpomembnejšo javnost, prvo, ki mora biti obveščena o odločitvah podjetja, strategijah, dosežkih, pa tudi težavah, kar je še posebnega pomena v krizi. Podjetja so nagnjena h komuniciranju pozitivnih sporočil, pogosto pa obmolknejo, ko zabrodijo v krizo, v strahu pred negativnim odzivi. Ob tem pa je ključno zavedanje, da molk povzroči več špekulacij, govoric in negativno nastrojenih ugibanj, ki jih je mogoče preprečiti z odprto komunikacijo. Sestavini uspešne komunikacije sta vključevanje zaposlenih in dvosmerna komunikacija, ki sta v časih krize ključni za optimalno zadovoljstvo zaposlenih.

Med 13. in 15. oktobrom je potekala Melcrumova konferenca, namenjena internim komunikatorjem. Tempo je bil ubijalski, predavanja so se vrstila drug za drugim, kosilu je bilo namenjenih 35 minut, iz Londona pa se nisem uspela vrniti z niti enim darilom, kaj šele obveznim shoppingom, niti na letališču, saj sem skoraj zamudila letalo. A je bilo vredno – predvsem drugi dan konference so bila odlična predavanja in nekateri predavatelji, ki jih nameravam spremljati tudi v prihodnje.

V Sloveniji in povsod po svetu smo priča številnim ukrepom, namenjenih preprečevanju in ublažitvi krize. Toda kljub vsemu mnogo od njih ni uspešnih pri preprečevanju kriznih posledic in številni strokovnjaki pravijo, da je problem mnogo globlji kot se nam zdi. Številni ukrepi stimulacije gospodarstva so tako zbledeli in mnoge raziskave kažejo, da nekateri ukrepi upoštevajo le nekaj dejavnikov in ne vseh. Tak je tudi ukrep vlade v ZDA, kjer so prejšnje leto namenili stimulacijo v vrednosti 787 milijonov dolarjev, s katero bi poskrbeli za rast BDP-ja, kar bi ustvarilo številna delovna mesta.