Zgodovina sporočila za javnost sega v leto 1901, ko je Ivy Lee, nekdanji Rockafellerjev svetovalec za odnose z javnostmi, danes znan kot ustanovitelj te stroke, oblikoval temelje, na katerih še danes sloni tradicionalno sporočilo za javnost. Skozi zgodovino sporočilo za javnost v Ameriki ni spreminjalo svoje prvotne oblike vse do devetdesetih let 20.stoletja, ko so se pojavila nova spletna orodja (npr.: BusinessWire, PRNewswire), ki so spremenila način distribuiranja sporočil ključnim ciljnim javnostim. Kljub temu da ostajata osnovni koncept in bistvo sporočila za javnost nespremenjena, so omenjena orodja bistveno zmanjšala obseg pošiljanja sporočil preko elektronske pošte in faksov, hkrati pa začrtala temelje novih pristopov in trendov v PR sferi, katere prepoznava tudi avtorica Deirdre Breakenridge v svoji knjigi PR 2.0 (priporočamo, saj je precej prijetno počitniško branje).
Zadnja leta tako prihaja v ospredje nova oblika pisanja sporočil za javnost, in sicer tako imenovana sporočila družbenih medijev (Social Media Release ali SMR), ki vključujejo spletna orodja, ta pa omogočajo deljenje informacij in razpravljanje o določeni temi v obliki dialoga (ne več enosmerni komunikacijski kanal). Spletne strani kot so PitchEngine, PressLift, PRXBuilder omogočajo distribucijo sporočil skozi različne kanale in vključujejo tako družbene medije kot tudi elektronsko pošto. Tovrstne spletne strani omogočajo medijem, novinarjem in blogerjem lažji dostop do novic in tematik, ki jih zanimajo, medtem ko agencijam za odnose z javnostmi in organizacijam olajšajo posredovanje le-teh ključnim javnostim.
Strokovnjaki za odnose z javnostmi v Ameriki so mnenja, da sporočilo za javnost kot orodje odnosov z javnostmi ne bo izumrlo, spremeniti ga bo treba le v živečo entiteto, ki vsebuje družbene elemente in omogoča posameznikom kometiranje ter posredovanje vsebin, tematik preko družbenih medijev. Danes je povezovanje vsebin in mreženje primarnega pomena, zato morajo biti tudi sporočila za javnost temu primerno oblikovana (kratka in jedrnata z omogočeno povezavo na celotno vsebino oziroma podprta z multimedijskimi vsebinami, ki so danes nepogrešljiv element, hkrati pa relevantna za ciljne skupine, katerim so namenjena).
To be continued… ![]()

Mia pravi:
24. August 2010 ob 13:02
Lepo napisano; in poučno, to mi je zelo všeč. Se že veselim nadaljevanja
Vanja Žižmond pravi:
24. August 2010 ob 13:08
Mia, naju veseli, da ti je všeč… kmalu na voljo še part 2
Andraž pravi:
24. August 2010 ob 13:47
Super. Le med ustanovitelje stroke je skoraj da nujno prišteti še Barney-ja, a ne?
Keep on good working..
Vanja Žižmond pravi:
24. August 2010 ob 14:15
Andraž ja, Edward je po krivici zmanjkal… zagotovo je vreden omembe
Smo pa bistveno reducirale vsebino, ki je sama po sebi kompleksnejša kot opisano v teh treh odstavkih. Cilj tega prispevka pa je kljub temu nekakšen pogled v prihodnost
Hvala, se bomo trudile še naprej 
Andraž pravi:
24. August 2010 ob 15:49
Za vse ostalo napisano velja: “Super.” in “Keep on good working..”
Karmen Čelam pravi:
24. August 2010 ob 16:06
Andraž, hvala:)
Kako pa ti ocenjuješ tovrstna orodja, ki omogočajo organizacijam in piarovcem targetirano distribucijo sporočil oziroma olajšajo novinarjem dostop do informacij.
Andraž pravi:
24. August 2010 ob 17:34
V teoriji jih ocenujej s čisto 10ko, vendar bo praksa pokazala kako učinkovita orodja so. Pri vas imate že kakšen feedback?
Vanja Žižmond pravi:
25. August 2010 ob 11:44
Žal je precej orodji vezanih izključno na ameriški trg in so za nas precej neuporabna, se pa trudimo vključevati v naše delo različne družbene medije in nova spletna orodja. Zagotovo pa imaš prav, čas bo tisti, ki bo pokazal rezultate