Pred dnevi so me kontaktirali iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino, kamor smo se pred leti vpisale Propiarovke. Vpis v register darovalcev kostnega mozga je spodbudilo e-sporočilo družine, ki je za svojega otroka iskala darovalca.

Da se vrnem k klicu oz zgodbi… povabili so me na ponovni odvzem krvi, saj sem ustrezala bolniku (v mojem primeru je šlo za otroka). Pri drugem odvzemu (cca 8 -10 epruvet krvi) so mi obrazložili, da kri detajlno analizirajo in nato sporočijo, če dejansko ustrezaš bolniku in mu lahko daruješ krvotvorne matične celice. Seveda so mi obrazložili precej neboleč postopek odvzema iz venske krvi .

Po analizi, sem danes prejela sporočilo, da me niso izbrali. Priznam, da me je bilo malo strah odvzema, kljub temu pa me je sporočilo kar malo razžalostilo. Ne glede na to, sem namreč v tem času precej razmišljala o odgovornosti ljudi in pripravljenosti pomagati. Odzivi prijateljev in sodelavcev so bili mešani. Od tega »joj groza, ne prenesem pogleda na kri« in »ah, to je kar zahtevno, preveč zahtevno« do »to je edinstvena priložnost v življenju, ki je ne dobi vsak človek«.

Sama razmišljam v smeri, da je to edinstvena izkušnja, ki je ne doživi vsakdo. In zdelo se mi je, da sem rojena pod srečno zvezdo oz. izbrana za takšno res izjemno delo. Nenazadnje rešiti nekoga, ki ima težko bolezen (največkrat levkemijo), in mu omogočiti, da zaživi povsem normalno življenje, je res dobro delo. In občutek, da si nekomu rešil življenje, te spremlja vse življenje. Seveda se je potrebno zavedati, da moraš ob tem prav tako misliti tudi nase, biti odgovoren do sebe in dobro premisliti o celotni zadevi. Menim, da je o tem potrebno misliti še preden se sploh vpišeš v kakršenkoli register darovalcev. Kljub vsemu pa osebno takšno delo vidim kot izjemno plemenito dejanje in ob tem čestitam vsem 28 darovalcem, ki so od leta 1992 (odkar v Sloveniji obstaja omenjeni register), darovali krvotvorne matične celice. Še vedno si tudi sama želim, da bom enkrat v življenju dobila to priložnost tu ali pa kje drugje. Takšne izkušnje namreč človeka bogatijo in napolnijo s pozitivno energijo, hkrati pa pokažejo nov vidik življenja in pomen zdravja, ki se ga prepogosto zavemo šele, ko je že pozno.

Pa vi? Si želite enkrat v življenju nekomu rešiti življenje?

Tags: razmišljanja