Po našem (ne)uspešnem poročanju iz SOF-a in ažurnem komentiranju predavanj, ki se jih redno udeležujemo, je nastopil čas, da vzamemo nekoliko resneje v roke tudi naš blog. Ja, kot se za prave Propiarovke spodobi priznamo našo napako: »Zaradi kopičenja dela z našimi naročniki (čeprav to ni izgovor), smo zanemarile blog in pozabile na poročanje o naši družabno-strokovni ekskurziji v Portorož, kjer smo se pridno izobraževale o novih oglaševalskih trendih, dodatno krepile stike z našimi naročniki in se ne nazadnje tudi prijetno zabavale.«

Prvi spomladanski sončni žarki na letošnjem SOF-u

Naša izobraževala pot pa se ni zaključila na prečudoviti slovenski obali. V začetku tega meseca smo »nova« znanja nabirale na okrogli mizi z naslovom Blagovna znamka – investicija v uspeh. Najbrž ni težko uganiti o čem je tekla beseda: tržne znamke, ki danes prevzemajo vlogo temeljnih gradnikov vsake korporacije. Razprava, ki je bila usmerjena predvsem na dolgoročni pomen gradnje ugleda podjetja, je fokus usmerila predvsem na tri temeljne vidike investiranja v uspeh: pravni, trženjski in oblikovalski vidik.

Govorci so izpostavili precej intrigantih izhodišč za razmišljanje: vprašanje potenciala naše male države in znamke »made in Slovenia«, vprašanje prave strategije in ne nazadnje vprašanje, kako izkoristiti inovacije oziroma imitacije. Skupaj so poudarili, da je blagovna znamka velikokrat več vredna kot samo premoženje podjetja in predstavlja dragocen kapital oziroma pomembno neopredmeteno premoženje podjetja, ki ga pa ne malo kdaj podjetja ne znajo pravilno izkoristiti. Sicer verjamem, da so bili čisto vsi izpostavljeni vidiki pomembni, če želimo uspešno in učinkovito upravljati blagovno znamko, ne smemo pa pozabiti na to, kaj želimo doseči, kakšni so naši cilji in k temu more stremeti tudi blagovna znamka. Šele z dolgoročnim investiranjem v razvoj le-te in pravilnim usmerjanjem komunikacije, lahko dosežemo prave rezultate.

Propiarovskih izobraževalnih izzivov pa še ni konec. Včeraj smo se udeležile javnega posveta o ureditvi področja lobiranja, ki ga je vodil prof. dr. Dejan Verčič. Beseda je tekla o predlogu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerim se je Ministrstvo za javno upravo (končno) lotilo tudi zakonskega urejanja področja lobiranja (če se temu lahko reče urejanje). Ta tematika pa si zasluži povsem samostojni zapis na blogu…

Utinek iz predavanja GZS