Pomembno spoznanje je, da klasični odnosi z javnostmi v virtualnem prostoru ne delujejo. Poleg tega pa so orodja za digitalno komuniciranje spremenila hitrost prenosa informacij, ki je predvsem v krizi izjemnega pomena, namreč zaposleni komunicirajo hitreje in tako ob nenehnih spremembah postajajo vse bolj pomemben deležnik. Predvsem v zaostreni gospodarski situaciji so se podjetja dolžna obrniti navznoter, poiskati svoje pomanjkljivosti, predvsem pa optimizirati svoje procese.

V večini podjetij vsaka transakcija določenega podatka ali informacije poteka prek računalnika, torej gre za izjemno učinkovito nenehno spremljanje, evidentiranje in zbiranje podatkov, ki so preko mrežne strukture dostopni vsem zaposlenim. Vsi v določeni organizaciji imajo dostop do istih dokumentov, s čimer lahko izboljšamo način dela, predvsem kadar govorimo o intelektualnem delu in znanju. Splet namreč omogoča znatno prednost v smislu produktivnosti.

Gre za delitev znanja in nadgrajevanje le-tega, kar zgledno nakazuje že dejstvo, da je v prvih dneh spleta vsak dokument na dnu nosil oznako “Avtorske pravice 1997. Distribucija prepovedana.”, medtem ko danes dokumeti nosijo oznake “Avtorske pravice 2009. S klikom na povezavo pošljite svojim prijateljem.” Revolucija se torej kaže že v tem, kako ljudje dojemajo intelektualno lastnino (Varian za McKinsey, 2009). To je dobro vidno tudi v distribuciji informacij in znanja znotraj organizacije – klasično dojemanje lastnine ne deluje več, gre bolj za vprašanje, kako doseči čim širšo distribucijo in s tem čim višjo vrednost informacije.

Z optimizacijo, delitvijo znanja in participacijo zaposlenih je komuniciranje preko digitalnih orodij lahko izjemno uspešno in stroškovno učinkovito v negotovem kriznem času.