V današnjih turbulentnih časih je primarni interes podjetij usmerjen predvsem v zagotavljanje finančne stabilnosti, prizadevanje za vzdrževanje ravni dobička ter ohranjanje in povečevanje tržnega deleža. V ozadju tega procesa je uspeh podjetja odvisen od številnih dejavnikov, od katerih enakovredno, če ne primarno, pozicijo zasedajo zaposleni. Prav zato je ključnega pomena, da vodilni zaposlene obravnavajo kot najpomembnejšo javnost, prvo, ki mora biti obveščena o odločitvah podjetja, strategijah, dosežkih, pa tudi težavah, kar je še posebnega pomena v krizi. Podjetja so nagnjena h komuniciranju pozitivnih sporočil, pogosto pa obmolknejo, ko zabrodijo v krizo, v strahu pred negativnim odzivi. Ob tem pa je ključno zavedanje, da molk povzroči več špekulacij, govoric in negativno nastrojenih ugibanj, ki jih je mogoče preprečiti z odprto komunikacijo. Sestavini uspešne komunikacije sta vključevanje zaposlenih in dvosmerna komunikacija, ki sta v časih krize ključni za optimalno zadovoljstvo zaposlenih.

Osel gre samo enkrat na led
Čeprav se v času sedanje krize širi miselnost, da že služba sama predstavlja dovolj veliko nagrado in kapitalistična prepričanost, da je vsak posameznik nadomestljiv, lahko podjetje tovrstna zaverovanost pokoplje. Ignoranca lahko privede do nezadovoljstva zaposlenih, kar podjetju povzroči nepotrebne težave v že tako zaostrenih razmerah, ki bi se jim bilo mogoče izogniti s pravim pristopom in dobrim pretokom informacij med vodstvom in zaposlenimi. Vodilni se namreč običajno pomembnosti dobrega komuniciranja s svojimi zaposlenimi začnejo zavedati šele tedaj, ko je škoda že narejena. Takrat so prizadevanja usmerjena v izboljšanje skrhanega odnosa, za kar potrebujejo neprimerljivo več energije kot za proaktivno delovanje, saj je izgubljeno zaupanje zelo težko ponovno pridobiti.

Komuniciranje ni le govorjenje
Zavedati se je potrebno, da komuniciranje ni le govorjenje, ampak je izredno kompleksen proces, ki vključuje izmenjavo misli med dvema ali več posamezniki. V prizadevanju za dobro počutje zaposlenih in ustvarjanju pozitivne delovne klime se morajo vodilni v podjetju zavedati, da je osnova uspešnega internega komuniciranja zagotavljanje dvosmerne komunikacije. Ameriška raziskava je pokazala, da si zaposleni v času krize želijo predvsem osebne (one-on-one) komunikacije, saj to omogoča ustvarjanje razumevanja in večje stopnje vključitve, medtem ko so podjetja nagnjena h komuniciranju z uporabo elektronske pošte (Raziskava Treshold Communications 2009b). Tudi raziskave pri slovenskih podjetjih kažejo, da kljub opaznemu interesu za fenomen internih komunikacij zaradi pomanjkanja znanja večina pobud na področju internega komuniciranja ne presega osredotočanja na enosmerna informacijska orodja (interni časopis, priročniki za zaposlene, obvestila, elektronska pošta, intranet) (Gruban 1998).

Komuniciranje v dobrem in slabem
Ne glede na to, v kakšni situaciji se nahaja podjetje, ali posluje pozitivno ali pa mu grozi bankrot, so zaposleni tista javnost, ki je ne sme nikdar pozabiti. Zavedati se moramo, da kljub finančnemu vidiku poslovanja, podjetje gradijo in predstavljajo ljudje z imeni in življenjskimi zgodbami. Razumevanje njihovega stališča, interesov in želja je lahko ključni faktor, ki pripomore k boljši prihodnosti podjetja.

Celoten članek si lahko preberete v zborniku 13. SKOJ-a, kjer se je uvrstil v ožji izbor.