PRoBlog
avtor: Mia Erbus
Avtor had
Tokrat ne gre za naša novoletna darila, z vami bi delili nasvete za backup računalnika v preprostih korakih. Vsi ne uporabljamo istih programov, zato smo se osredotočili na najbolj razširjeno programsko opremo.
Zakaj je backup pomemben?
Vsak od nas se je že kdaj srečal s problemi pri računalnikih. Kar naenkrat dela vse nenavadno počasi, čeprav na računalniku nimamo nameščenih nepotrebnih programov in na njem ni večjih datotek. Obstaja še hujši scenarij, ko se disk kar naenkrat uniči in ostanemo brez pomembnih datotek. Zato je dobro, da sproti in redno ustvarjamo varnostne kopije ali pa to storimo vsaj občasno.
Zato si poglejmo, kako se tega lotimo.
1. Poiščemo licence in ugotovimo, katero programsko opremo uporabljamo
Na nekaterih prenosnikih je aktivacijska številka operacijskega sistema zapisana na ohišju. Lahko se nahaja na CD-jih ali papirjih, ki smo jih dobili ob nakupu računalnika – v nobenem od teh primerov ni problemov. Tudi če smo opremo naročili na internetu, imamo račun, ki vsebuje te podrobnosti. V ostalih primerih uporabimo program Belarc Advisor, ki nam ustvari podroben pregled nad računalnikom. Dokument vsebuje vse potrebne licence (npr. za Windows XP ali Microsoft Office) in seznam vseh programov, ki jih na računalniku uporabljamo. Najbolje je, da si za svoj arhiv dokument natisnemo.
Aktivirane programe (npr. za Windows XP ali Microsoft Office) odstranimo tako, da sprostimo licence, ki jih bomo po ponovnem nameščanju potrebovali. To storimo s kliki na Control Panel > Add/Remove Programs.
2. Arhiviramo gonilnike (driverje)
Z uporabo programa Driver Max ustvarimo backup vseh gonilnikov naprav, ki so trenutno nameščene na našem sistemu. To nam lahko prihrani ogromno časa, ko iščemo gonilnike na starih CD-jih ali spletnih straneh proizvajalcev.
3. Dokumente spravimo na varno mesto
Če imamo disk razdeljen v več particij, recimo C: in D:, damo vse dokumente na D:. Ponovno nameščanje sistema se te particije ne dotakne. Če imamo sistem le v eni particiji, moramo poiskati prostor na kakšnih strežnikih ali pa na drugih zanesljivih diskih.
Nekaj primerov, za katere datoteke je potrebno poskrbeti:
⇒ Priporočljivo je, da vse osebne dokumente hranimo v mapi My Documents in se tako ne zapletamo še dodatno z iskanjem datotek.
⇒ Če za elektronsko pošto uporabljamo Outlook, arhiviramo pst datoteko, ki vsebuje e-maile, kontakte, opravila in ostale Outlookove stvari. To naredimo s preprostimi kliki na: Tools > Settings > Data Files.
⇒ Izvozimo zaznamke. Kako to naredimo v različnih brskalnikih:
Bookmarks > Manage bookmarks … > Export
File > Import and Export … > Export to a file
Crtl+Shift+B > Tools > Export bookmarks
⇒ Izvozimo tudi certifikate kot sta Klik, eŠtudent ali kakšne druge, ki jih morda uporabljate pri brskanju. V Firefoxu to naredimo s kliki: Tools > Advanced > Encryptions > Certificates
⇒ Če za poslušanje podcastov uporabljamo iTunes, izvozimo vsa naročila na podcaste v OPML (XML) datoteko.
***
Imate še vi kakšen nasvet, ki smo ga izpustili? Vabljeni k debati na našem Twitter profilu.
avtor: Alenka Vidic
Lahko rečemo, da smo tudi v Sloveniji videli eksponentno rast socialnih medijev? Hm. Ne vem. Nimam tega občutka. Odvisno, s kom se pogovarjaš. Ko malo gledaš številke drugje, se zamisliš - menda naj bi se recimo letos v ZDA v enem mesecu na Twitter registriralo kar 7 milijonov unique visitors (via Mashable). Fantastična cifra. Človek začne razmišljati, kako bodo zgledali socialni mediji v naslednjem letu. Bodo postali še bolj popularni? Bolj mobilni? Bolj ekskluzivni?
1. Ekskluzivnost
Eden izmed trendov bo po mojem mnenju povečanje ekskluzivnosti. Vsak povečuje mrežo na denimo Facebooku ali Twittru in sčasoma se obseg »motenj« tako poveča, da moramo nekaj narediti. Verjetno smo že vsi pri kakšnem profilu pritisnili na gumb »hide«, ker je bilo njegovih zapisov preprosto preveč in so bili za nas nezanimivi. Iskali bomo večjo dodano vrednost, filtrirali »navlako« in s tem postajali bolj ozko usmerjeni.
2. Podjetja bodo začela uvajati ali pa vsaj razmišljati o politiki ravnanja s socialnimi mediji
Tudi naša podjetja bodo morala zavzeti neko stališče do socialnih medijev in kmalu se bodo morali dogovoriti o tem, kako bodo ravnali z njimi, zapisati bodo morali pravila, ki bodo veljala za sodelavce – od tega, kako se (kot predstavnik podjetja) recimo temu »obnašati« v sklopu socialnih medijev, pa vse do tega, kaj je za podjetje konkurenca.
3. Telefoni bodo še bolj pomembni kot vez s socialnimi mediji
Zaposlovalci imajo že sedaj resne težave s tem, da sodelavci uporabljajo socialne medije tudi v službenem času ali pa da imajo na voljo svoj kanal, kjer lahko povejo vse, kar jim pade na pamet, naj bo to dobro ali slabo za podjetje. Zato ni čudno, da skušajo omejiti to »odvisnost« – kar je seveda jalovo početje. Povečuje pa verjetnost, da bodo zaposleni svoje »nečedne aktivnosti« preprosto počeli s pomočjo dobrih telefonov.
4. »Deliti« ne bo več pomenilo »pošiljanje e-maila«
Ko danes med surfanjem po netu zagledamo članek, sliko – torej informacijo v katerikoli obliki – ki nam je všeč in ga želimo deliti z drugimi v našem online socialnemu omrežju, to lahko naredimo z enim ali nekaj kliki. Mnoge spletne strani to že podpirajo – na dnu ali ob strani članka najdemo opcije socialnih mrež, »klik« pa je zadeva objavljena na mojem Facebook ali Twitter profilu. Informacije, ki smo jih prej posredovali po »mejling listi«, se bodo začele distribuirati prek takih kanalov.
avtor: Alenka Vidic
Če se osredotočimo samo na posel, potem bomo velikokrat slišali: socialni mediji so moderni. Socialni mediji so odlično orodje v poslovnem svetu. Socialni mediji nam pomagajo pri povezovanju s klienti, kupci.
Pa je to res? Če smo iskreni, potem vemo, da mnogi v poslovnem svetu ne poznajo možnosti, ki nam jo nudijo, tisti, ki kaj vejo, so največkrat skeptični, poleg tega pa je na poti še vedno veliko ovir, ki jih morajo menedžerji premagati, da bi sploh lahko naredili korak naprej.
Ko se pogovarjaš z ljudmi iz različnih (večjih) podjetij, ki delujejo v različnih panogah, lahko na hitro izluščiš vsaj tri ovire, ki so ključne pri tem, da podjetja pri nas preprosto še ne razmišljajo o bolj strateški »izrabi« socialnih medijev. Tam nekje pri Facebook skupini se vse skupaj zaustavi.
Kulturni šok
Splet je dal javnosti moč. Preprosto. Kar naenkrat ima vsak možnost, da napiše svoje mnenje in da lahko to mnenje hitro postane trn v korporativni peti. Če so bili prej novinarji ena izmed javnosti, ki je predstavnike podjetja (eksterno gledano) najbolj spravljala v obup, potem so sedaj tudi »mali ljudje« dobili možnost. Ne samo kupci, klienti, tudi zaposleni. Sistem organizacije s tem doživlja pravi kulturni šok – prej so bile ključne besede hierarhija, tradicija, spodbude s strani vrha, srednjega menedžmenta. Sedaj pa je vse obrnjeno na glavo. Korporacije to sprejemajo z odporom tudi zaradi tega, ker na spremembe največkrat gledamo kot na grožnjo.
Kaj narediti? Glede na to, da tega vala sprememb ne moremo preusmerit ali zanemariti, potem naj bo to voda na naš mlin. Vsaka organizacija ima entuziasta v svojih vrstah, osebo, ki ima sposobnost in željo raziskovati in najti možnosti, kako lahko socialni mediji delajo za nas. Srž problema, da taki posamezniki ne morejo prodreti oziroma jih menedžment skuša onemogočiti, je največkrat vztrajanje pri ustaljenih vzorcih delovanja organizacije – torej? Ti sodelavci nam lahko pomagajo, samo možnost morajo imeti.
Pravne ovire
Ta mi je osebno najbolj zanimiva ovira. Tehnološke spremembe povzročajo odvetnikom sive lase, saj morajo odvetniške ekipe poznati, kaj se dogaja na področju socialnih medijev, ker se spremembe dogajajo z vrtoglavo hitrostjo – še posebej, če tega nihče v podjetju ne spremlja. Ni pa jim lahko. Zavedanje, da je nekaj treba narediti na pravnem področju, obstaja. FTC se je pred časom recimo odločila, da morajo vsi blogerji »razkriti« darila, ki jih dobijo od podjetij (denar, produkti, storitve), če o tem pišejo na svojem blogu (vir). Vprašanje, če je to pravi način, kljub vsemu pa moramo biti pozorni.
Podjetja, ki imajo svoj pravni oddelek ali pa za pravne zadeve najamejo zunanje sodelavce, se morajo o teh zadevah pogovarjati. In začeti sedaj oziroma pravnike vključiti že takoj na samem začetku projektov – tistih, ki v aktivnosti vključujejo socialne medije.
Strah zaradi rizika
Ko se podjetja odločajo, da bodo skušala svoj posel usmeriti v bolj socialno obarvan biznis, to pomeni, da morajo sprejeti tudi riziko … ali dva. Pa vsi vemo, da to niti najmanj ni lahko. Razen, če ima podjetje resne namene pri odpiranju teh kanalov, sicer je to za zaposlene samo še ena nepotrebna sprememba več – in če je kaj bolj stresno, je to uvajanje sprememb. Eden izmed možnih receptov je počasno uvajanje novosti – pri tem nam recimo pomaga izbor delovne skupine, ki bo raziskovala, se učila, počasi pa širila iniciativo in vključevala druge posameznike v podjetju – širilo se bo kot virus.
***
To je samo nekaj ovir. Ali komu pade na pamet še kakšna?
avtor: Alenka Vidic
Tako se je zaključil en del pogovora z znancem, ki je ves čas trdil, da mehke prvine v poslovnem svetu nimajo tako zelo pomembne vloge kot »hard-core« poslovno znanje, sposobnost analiziranja trga, trendov, benchmarkig … Pogovor se je dodatno zapletel, ko je na moje vprašanje »Kaj pa zaposleni? Motivacija? Empatija?«, odgovoril, da temu res dajemo prevelik poudarek in da ni nič čudnega, da imajo podjetja težave, če se morajo pa menedžerji ukvarjati samo s komuniciranjem z zaposlenimi in podobnim, namesto, da bi 99% časa namenili biznisu.
Uwau :) imela sem občutek, da sem se vrnila v čas industrijske revolucije, ko delavci niso imeli nobenih pravic in so delali za golo preživetje. Samo še to je manjkalo, da mi odvzame volilno pravico.
Ok. Razumem, da imamo različne vrednote in da strokovnjaki različno vrednotijo elemente, ki so sestavni del posla. Mehke veščine vodenja so si z raziskavami in dognanji strokovnjakov že nekaj let vztrajno utirale pot med pomembnejše naloge vodilnih kadrov pri motiviranju. Roko na srce, dejstva, da morajo imeti voditelji socialne sposobnosti, so se zavedali že dolgo nazaj. Thorndike je že pred stotimi leti izpostavil, da lahko še tako dober inženir škodi tovarni v vlogi delovodje, če nima socialne inteligence. Zdaj pa so znanstveniki naredili še korak dlje.
Znanost o »gradnji« dobrega vodilnega kadra
Nove študije o delovanju možganov kažejo, da lahko vodilni izboljšajo nastop celotne ekipe, če razumejo biologijo empatije. V zadnjih petih letih so namreč raziskave na področju socialne nevroznanosti začele razkrivati zanimivo resnico o tem, kaj »naredi« dobrega voditelja.
Meni zelo zanimivo dognanje denimo je bilo ravno to, da voditelji z določenimi dejanji – predvsem, ko kažejo svojo sposobnost empatije in se »uglasijo« na frekvenco različnih počutij - dobesedno vplivajo tako na kemične procese v svojih možganih kot tudi na procese v možganih sodelavcev.
Z drugimi besedami je efektivno vodenje manj povezano s tem, da obvladaš situacije, in bolj s sposobnostjo, da se resnično zanimaš za sodelavce in da razviješ sposobnost, da na njih gledaš pozitivno, imaš pozitivna pričakovanja.
S socialno inteligenco lahko torej druge navdahnemo, da so bolj efektivni. Čeprav imam v zadnjem času občutek, da je v Sloveniji zelo malo takih vodij.
Je pa na mestu tudi vprašanje, kako postati »socialno pametnejši«? Nekdo to sposobnost ima, nekdo drug se je »pozabil« postaviti v vrsto, ko so to delili. Ampak nič ni ireverzibilno, tudi tu so naredili korak naprej, in sicer se lahko posameznik – če se tako odloči – podvrže treningu, ki mu pomaga pri razvoju. Seveda se mora zavedati, da je v to potrebno vložiti veliko energije.
***
Kar pa se tiče mojega sogovornika … nisva predolgo vztrajala pri tej debati. Najina stališča so bila predaleč in potrebovala bi preveč časa za kakšne poštene zaključke.
avtor: Alenka Vidic
Včeraj sem se po dolgem času dobila z dvema prijateljicama. Po pravici povedano, sem se srečanja že dolgo veselila, ker mi zadnje čase prostočasna srečanja ne gredo dobro od rok. Tudi tokrat je bila na vrsti resnična uživancija - »možgani na off in čivava na straži«. Uspešno smo se izogibale zadnje čase klasični debati o gospodarski situaciji. No, kar dolgo smo se uspešno izogibale, potem pa se je začelo in podlegle smo »mozganju« o tem, kaj se dogaja v slovenskih podjetjih, kakšne menedžerje imamo v največjih družbah, kako javnost gleda na njihova dejanja in tako naprej in tako nazaj.
»Po pravici povedano zdaj ne bi hotela biti v njihovi koži, tudi če mi ne bi omejevali višine plače,« je rekla prijateljica. Saj ima prav. Tako nizkega ugleda, kot ga imajo sedaj slovenski menedžerji, še ni bilo, njihove naloge pa kljub splošnemu prepričanju niso najlažje in niso naloge, ki jih zna izpeljati petletnik. Če odmislimo vse poslovne izzive, si skušajmo samo predstavljati, kako bi se počutili, če bi morali zaposlenim povedati slabo novico? Vsi se temu izogibamo, ker je podajanje slabih novic, milo rečeno, stresno početje. Menedžerji pa so glavni komunikatorji v podjetju in njihova naloga je, da ugriznejo tudi v to trpko jabolko. Prva človeška reakcija je, da se skušajo temu čim bolj »elegantno« izogniti in zato nisem več presenečena, ko je treba ljudi prepričevati, da so prav oni tisti, ki morajo to narediti. Ne e-pošta, ne oglasna deska, ne spletna stran ne morejo nadomestiti direktnih besed vodilnih.
Kako povedati novico, ki bo med zaposlenimi sprožil val razočaranja? Nihče ni rekel, da je naloga preprosta. Na nekaj točk pa morate biti pozorni:
1. Ne odlašajte! Slabe novice potujejo s svetlobno hitrostjo in v času informacijskega vakuuma se bo razvilo veliko govoric, posledično pa slabe volje in prizadetih čustev, ki jih boste le stežka obvladali. Pa še nekaj: ne poskušajte novice razposlati po e-pošti, saj je to najslabši kanal za prenos takih informacij. Pogovorite se z vsemi vpletenimi - osebno.
2. Govorite odkrito! Povejte jim vse, kar jim lahko poveste. Tudi, če še ne veste natančno, kakšne bodo razsežnosti sprememb, jim to povejte in jih obveščajte o spremembah ves čas. Ključno priporočilo pri odkritosti pa je: EMAPTIJA!
3. Predstavite jim »the big picture«. Ko jim boste razlagali, zakaj se dogajajo spremembe, ne dolgovezite, ampak po kratkem uvodu »zagrabite bika za roge«. Najhuje je, ko veš, da boš slišal nekaj slabega, pa nekdo skuša prej razložiti vso zgodovino problema. Po krajšem opisu problema, jim povejte, kaj to pomeni, zakaj je prišlo do tega in kaj vse podjetje dela, da izboljša stanje - če je to mogoče.
4. Pripravite se na njihova vprašanja. Še tako presunljiv govor pade, če ste slabi pri odgovarjanju na direktna vprašanja. Pripravite se na to. Vprašanja bodo. Vaša naloga je, da na njih odgovorite - če imate podatke. Predvsem ne ugibajte in ne skušajte se izviti s floskulami.
To je samo nekaj priporočil, situaciji se moramo namreč vedno približati individualno, saj recepta, ki bi funkcioniral na vseh področjih preprosto ni. So zakonitosti, vse ostalo pa je skrito v strategiji, kjer so izkušnje in zdrava pamet ključni dejavniki. In prav zdrava pamet je tista, na katero se premalo zanašamo, pogosto pa je rešitev na dlani, če se le vprašamo »kako bi se jaz počutil, če ...«
avtor: Mia Erbus
Pred dobrim mesecem je Google izdal novo storitev Google Wave, napreden klepet s prijatelji v realnem času. To pomeni, da v trenutku, ko nekdo napiše ali kaj popravi, spremembe takoj vidimo. Naenkrat lahko klepetamo z eno osebo, prave razsežnosti pa dobi, ko sodeluje več ljudi.
Koristen je za manjša podjetja za zapisnike, skupinska poročila, brainstorminge in organizacije dogodkov. Vsebuje funkcionalnost in odprtost Wikipedije, saj vse, kar kdorkoli napiše, lahko tudi kdorkoli, ki je vključen v klepet, uredi, dopolni ali komentira. Poleg tega ima možnost ponovnega predvajanja zapisanega in s tem vpogled v zgodovino nastanka dokumenta.
Skupinsko delo za pripravo vsebine je poenostavljeno. Dobimo en izvod ideje namesto pošiljanja e-poštnih priponk in ustvarjanjem več kopij, ki niso sinhronizirane. O vsebini lahko razpravljamo s sodelavci in takoj dobimo povratne informacije. Ideja zaživi sočasno in raste hitreje. Vključimo lahko bogate vsebine: videe, slike, URL-je ali celo povezave do drugih valov s preprostim povleci-in-spusti (drag & drop). Ko smo z napisanim zadovoljni, vsebino enostavno vključimo na blog ali spletno stran.
Obstajajo tudi negativne strani platforme. Večina uporabnikov se na prvi pogled ne znajde v uporabniškem vmesniku. Wave postane počasen pri obsežnejših pogovorih. Odprtost za spremembe bo vplivala na njegov hiter razvoj, uporabniki pa se bodo morali prilagajati na nenehne spremembe in novosti. Ostaja tudi večna dilema o tem, koliko svojih dokumentov in vsebin zaupamo Google-u.
Skratka komuniciranje je efektivnejše. Zaenkrat storitev ni vsem na voljo, lahko pa pošljemo prošnjo za uporabo ali se oglasimo pri avtorici bloga (na mia.erbus@propiar.com ali @miaerbus), ki ima nekaj na voljo nekaj vabil.
avtor: Nina Praprotnik in Nina Dolinšek
V današnjih turbulentnih časih je primarni interes podjetij usmerjen predvsem v zagotavljanje finančne stabilnosti, prizadevanje za vzdrževanje ravni dobička ter ohranjanje in povečevanje tržnega deleža. V ozadju tega procesa je uspeh podjetja odvisen od številnih dejavnikov, od katerih enakovredno, če ne primarno, pozicijo zasedajo zaposleni. Prav zato je ključnega pomena, da vodilni zaposlene obravnavajo kot najpomembnejšo javnost, prvo, ki mora biti obveščena o odločitvah podjetja, strategijah, dosežkih, pa tudi težavah, kar je še posebnega pomena v krizi. Podjetja so nagnjena h komuniciranju pozitivnih sporočil, pogosto pa obmolknejo, ko zabrodijo v krizo, v strahu pred negativnim odzivi. Ob tem pa je ključno zavedanje, da molk povzroči več špekulacij, govoric in negativno nastrojenih ugibanj, ki jih je mogoče preprečiti z odprto komunikacijo. Sestavini uspešne komunikacije sta vključevanje zaposlenih in dvosmerna komunikacija, ki sta v časih krize ključni za optimalno zadovoljstvo zaposlenih.
Osel gre samo enkrat na led
Čeprav se v času sedanje krize širi miselnost, da že služba sama predstavlja dovolj veliko nagrado in kapitalistična prepričanost, da je vsak posameznik nadomestljiv, lahko podjetje tovrstna zaverovanost pokoplje. Ignoranca lahko privede do nezadovoljstva zaposlenih, kar podjetju povzroči nepotrebne težave v že tako zaostrenih razmerah, ki bi se jim bilo mogoče izogniti s pravim pristopom in dobrim pretokom informacij med vodstvom in zaposlenimi. Vodilni se namreč običajno pomembnosti dobrega komuniciranja s svojimi zaposlenimi začnejo zavedati šele tedaj, ko je škoda že narejena. Takrat so prizadevanja usmerjena v izboljšanje skrhanega odnosa, za kar potrebujejo neprimerljivo več energije kot za proaktivno delovanje, saj je izgubljeno zaupanje zelo težko ponovno pridobiti.
Komuniciranje ni le govorjenje
Zavedati se je potrebno, da komuniciranje ni le govorjenje, ampak je izredno kompleksen proces, ki vključuje izmenjavo misli med dvema ali več posamezniki. V prizadevanju za dobro počutje zaposlenih in ustvarjanju pozitivne delovne klime se morajo vodilni v podjetju zavedati, da je osnova uspešnega internega komuniciranja zagotavljanje dvosmerne komunikacije. Ameriška raziskava je pokazala, da si zaposleni v času krize želijo predvsem osebne (one-on-one) komunikacije, saj to omogoča ustvarjanje razumevanja in večje stopnje vključitve, medtem ko so podjetja nagnjena h komuniciranju z uporabo elektronske pošte (Raziskava Treshold Communications 2009b). Tudi raziskave pri slovenskih podjetjih kažejo, da kljub opaznemu interesu za fenomen internih komunikacij zaradi pomanjkanja znanja večina pobud na področju internega komuniciranja ne presega osredotočanja na enosmerna informacijska orodja (interni časopis, priročniki za zaposlene, obvestila, elektronska pošta, intranet) (Gruban 1998).
Komuniciranje v dobrem in slabem
Ne glede na to, v kakšni situaciji se nahaja podjetje, ali posluje pozitivno ali pa mu grozi bankrot, so zaposleni tista javnost, ki je ne sme nikdar pozabiti. Zavedati se moramo, da kljub finančnemu vidiku poslovanja, podjetje gradijo in predstavljajo ljudje z imeni in življenjskimi zgodbami. Razumevanje njihovega stališča, interesov in želja je lahko ključni faktor, ki pripomore k boljši prihodnosti podjetja.
Celoten članek si lahko preberete v zborniku 13. SKOJ-a, kjer se je uvrstil v ožji izbor.
avtor: Nina Tomažin
Med 13. in 15. oktobrom je potekala Melcrumova konferenca, namenjena internim komunikatorjem. Tempo je bil ubijalski, predavanja so se vrstila drug za drugim, kosilu je bilo namenjenih 35 minut, iz Londona pa se nisem uspela vrniti z niti enim darilom, kaj šele obveznim shoppingom, niti na letališču, saj sem skoraj zamudila letalo. :) A je bilo vredno - predvsem drugi dan konference so bila odlična predavanja in nekateri predavatelji, ki jih nameravam spremljati tudi v prihodnje.
Pri komuniciranju z zaposlenimi (ali lepše - s sodelavci) je Slovenijo in Veliko Britanijo težko primerjati, saj je njihova prva otipljivejša kategorija glede števila zaposlenih, ko se interna komunikacija šele začne pošteno ogrevati, »manj kot 10.000 zaposlenih« Auva! Slovenci smo pač majhen narod. In če je celo v VB, kjer podjetja štejejo svoje zaposlene lahko tudi v nekaj milijonih, na prvem mestu še vedno neposredna komunikacija (F2F), je srž kompetentnosti slovenskih internih komunikatorjev še vedno sposobnost prepričati vodstvo, da gre med ljudi.
Vseeno 10 nasvetov Viviane Heybrecht iz KCB Group NV o komuniciranju med krizo:
1. Visible leadership (embodiment of the brand + values) especially at times of uncertainty or perceived danger
2. Be honest, open, transparent; make every effort to tell the whole truth as soon as you can
3. Tell it like it is (stay a little detached to make a clear assesment)
4. Use confidence to create confidence
5. Balance enthusiasm and motivation and realism (don't overpromise)
6. Be clear; keep it simple stupid (clarity, simplicity, repetition, examples)
7. Move fast and decisively (in times of crisis, less time for consensus)
8. Make no promises about the future unless you can do so with absolute certainty
9. Use face-to-face communication as much as you can
10. Never give up !
avtor: Nina Praprotnik
V Sloveniji in povsod po svetu smo priča številnim ukrepom, namenjenih preprečevanju in ublažitvi krize. Toda kljub vsemu mnogo od njih ni uspešnih pri preprečevanju kriznih posledic in številni strokovnjaki pravijo, da je problem mnogo globlji kot se nam zdi. Številni ukrepi stimulacije gospodarstva so tako zbledeli in mnoge raziskave kažejo, da nekateri ukrepi upoštevajo le nekaj dejavnikov in ne vseh. Tak je tudi ukrep vlade v ZDA, kjer so prejšnje leto namenili stimulacijo v vrednosti 787 milijonov dolarjev, s katero bi poskrbeli za rast BDP-ja, kar bi ustvarilo številna delovna mesta.
Pred kratkim so tudi slovenski priznani strokovnjaki razpravljali o svetovni krizi. Svoje mnenje so izrazili ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, doktor teorije sistemov v ekonomiji in doktor inovacijskega menedžmenta, dr. Maks Tajnikar, profesor na Ekonomski fakulteti, dr. Jože Mencinger, profesor na Pravni fakulteti, dr. Dušan Plut, profesor na Filozofski fakulteti in dr. Jaro Berce, profesor na Fakulteti za družbene vede. Vsi prisotni so se strinjali, da je odgovornost na strani tako menedžerjev kot politike, saj ta s svojim delovanjem močno vpliva na trg. Prav tako so se udeleženci razprave strinjali, da so potrebni takojšnji ukrepi, ki niso vezani le na finančne in gospodarske aktivnosti, temveč tudi na miselnost in vrednote človeštva.
Ob poslušanju razprave sem pomislila, da je trenutna kriza res predvsem kriza družbenih odnosov. Tržno gospodarstvo nas je namreč pripeljalo tako daleč, da se vsi ljudje le borimo za čim večji napredek, uspeh in dobiček, kar pa po drugi strani seveda prinese številne posledice. Vsakdo od nas se sigurno spomni občutka, ko je zbolel, in se šele takrat zavedal kako pomembno je zdravje in koliko je vredno. Ko smo zdravi pa se nam zdi vse tako samoumevno. Da, dejstvo je, da je človek bitje, ki dan za dnem s svojim odnosom do sebe, narave, človeštva in celega sveta, dokazuje svojo egocentričnost in se ne zaveda prave vrednosti stvari. Zgornji primer v grobem nakazuje miselnost človeštva in miselnost, ki nas lahko pogubi.
Toda ali bi kriza ter vzpostavitev novega sistema lahko privedla do novih vrednot, do preobrata v miselnosti ljudi? Kdo ve? Seveda si nihče od nas ne želi, da pride do popolnega zloma sistema. Po drugi strani pa bi to privedlo do tega, da bi ljudje mogoče (ampak res le mogoče) spregledali in uvideli tiste prave osnovne vrednote, ki bi morale gnati človeštvo. Mogoče je res, kar pravijo. Kriza je lahko tudi priložnost. Le spregledati je treba in na stvari pogledati iz drugega zornega kota.
avtor: Propiarovke
Prejšnji teden je Slovensko društvo za odnose z javnostmi, na 26. srečanju poslovnih komunikatorjev omrežne skupine 01, organiziralo srečanje z naslovom Primeri (ne)uspešnega medgeneracijskega komuniciranja v odnosih z javnostmi in retorika. Govornika sta bila Nina Tomažin iz agencije Propiar in Zdravko Zupančič iz Šole retorike, ki sta na duhovitih primerih z udeleženci razpravljala o različnih generacijah ter kam gredo smernice in kako komunicirati strateško ter hkrati odgovorno med različnimi generacijami.
Nina Tomažin je govorila o različnih generacijah in tem, kako smo se včasih v organizacijah v večji meri ukvarjali s procesi, medtem ko je danes ključnega pomena prilagajanje okolju. Danes zmagujejo učeče se organizacije, v katerih se tkejo formalne in neformalne vezi. Mejnik v medgeneracijskem komuniciranju predstavlja prihod generacije Y sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se pojavili novi komunikacijski vzorci in nove komunikacijske navade. Najstarejša generacija so veterani, ki so bili rojeni v obdobju po 1. svet. in do konca 2. svet. vojne, nato sledi generacija bumersov, ki so bili rojeni po 2. svet. vojni, pripadniki generacije X so bili rojeni od srede 70-ih do srede 90-ih let, pripadniki generacije Y po letu 1985, rojene po letu 2000 pa uvrščamo v generacijo Z. Seveda gre za zabrisane mejnike in kot vedno obstajajo izjeme. Zanimive so karakteristike generacij, po katerih se pripadniki precej ločijo med seboj in njihove značilnosti komuniciranja se zelo razlikujejo med seboj. Vse to seveda pride še posebej do izraza, ko se na različnih straneh skupaj sreča več generacij.
Zdravko Zupančič je na simpatičen način predstavil, kaj govorca naredi pristnega in zanikal marsikatero znano dejstvo, kako javno nastopati, kakšna mora biti drža samozavestnega govorca in kam z rokami. Tudi glede treme je poudaril, da kanček vznemirjenja pomeni spoštovanje do sogovorca, obenem pa je pristnost glavno orožje, s katerim zadušimo strah. Obenem ni nasilnega humorja. Humor namreč deluje, kadar ga izgovarja sproščeni govorec in kadar ga sprejme sproščeni poslušalec. Sicer pa je bil njegov nastop kot vedno poln domiselnih idej in je popolnoma navdušil udeležence. V spomin in koristno branje so vsi prisotni prejeli tudi knjižici Učinkovito sporazumevanje in Nastop na televiziji iz zbirke Šole retorike.
Osnovni zaključek in nasvet, ki sta ga govorca podala udeležencem srečanja, je da je vodilo pri komuniciranju avtentičnost in nikakor ne popolnost.
avtor: Alenka Vidic
Včerajšnje jutro se je pričelo podobno kot se jih je že toliko prej - z zajtrkom, skodelico instant kave in časopisi. Kljub temu, da zjutraj najprej »diagonalno« preletim vsebino časopisov in se potem lotim poglobljenega branja posameznih člankov, ki me zanimajo, sem se danes kar nekaj časa zaustavila pri enem naslovu, ki sem ga našla v Financah: »Je Zagožen socialno in etično zavožen?«
Moja prva misel je bila »Še en senzacionalističen naslov.« Misel pa je izpuhtela, ko sem prišla do izjave:
»Stavkale so ženske, ki imajo veliko posojil za cunje«.
Tako je namreč Jože Zagožen, prvi nadzornik Gorenja, komentiral nedavne dogodke v družbi, ko so delavci organizirali protestni shod, ker so ugotovili, da so dobili nižje plače, kot jim pripadajo. Ne želim ugibati, kakšne so bile okoliščine, v katerih je g. Zagožen to rekel novinarju Financ, vendar si je tudi nemogoče predstavljati situacijo, ki »opravičuje« tako izjavo - brez empatije in očitno tudi brez premisleka.
Prevečkrat se zgodi, da vodstvo in drugi pomembni predstavniki podjetij - kar predsednik nadzornega sveta zagotovo je - podcenjujejo moč in učinek svojih besed. Predvsem managerji se morajo zavedati, da so človeški obraz, ki predstavlja podjetje, zato je komentiranje brez premisleka resnično nespametno dejanje. Še več: ena izmed temeljnih nalog vodilnih v podjetju je KOMUNIKACIJA in to dejstvo bodo morali kmalu sprejeti tudi slovenski managerji. Pa naj se je vsi tako zelo otepajo, se vlogi »glavnega komunikatorja« ne bodo mogli izogniti, saj je »politika nekomuniciranja« najboljša pot do težav. Take izjave v času krize niso ne pomirjujoče ne konstruktivne, temveč podpihujejo čustveno napetost, katere intenzivnost pa v takih razmerah želimo umiriti.
Ko se odprejo vrata pekla, je težko ohraniti trezno glavo in poleg reševanja težave razmišljati tudi o primernih besedah, tonu in govorici telesa. V tujini ni managerja, ki ne bi vadil tudi javnega nastopanja oziroma komuniciranja. Treningi komuniciranja vas pripravljajo ravno na take situacije, ko morate biti pripravljeni na trenutke, ki jih največkrat ne morete predvideti, ne časovno in ne vsebinsko. Povejte mi, kateri manager se še ni znašel v situaciji, ko je moral spregovoriti z zaposlenimi, novinarji, nadzorniki in drugimi pomembnimi deležniki? Prav vsak se znajde v tej koži. Zakaj se torej pripravljamo na vse možne situacije, študiramo vse mogoče trende, analiziramo trg in se trudimo izboljšati poslovne procese, na drugi strani pa popolnoma zanemarjamo komunikacijo, kjer moramo biti odlični na vsakem koraku? Ni razloga. Preprosto.
Vodje nikoli ne smejo podcenjevati človeških čustev, njihovo globino in moč, pa tudi ne učinka komunikacije. Bodimo iskreni: še tako apatičnega zaposlenega bi taka izjava spravila na noge. Kaj naj g. Zagožen naredi, da popravi »napako«? Lahko se posipa s pepelom ali pa skrije. Na žalost bo po stari slovenski managerski navadi izbral vrata številka 2.
avtor: Nina Praprotnik
Pretekli teden sem končno dokončala zadevo, ki je name čakala kar 2 dooooolgi leti od konca študija. Po dolgem obdobju prelaganja in mečkanja (seveda je vse moja lastna krivda), je tudi meni uspelo - diplomirati! Svet je tako bogatejši še za eno diplomirano komunikologinjo in z diplomo v žepu gremo novim komunikacijskim ciljem naproti.
Hvala vsem, ki ste držali pesti zame in mi dali zvrhan koš pozitivne energije. Sedaj pa jeseni naproti, bo sigurno pestro :)
avtor: Nina Dolinšek
Sodna prepoved, v skladu s katero Dnevnik ne sme poročati o Ceraniju, me je napeljala na razmišljanje o novinarskih vrednotah.
Vsekakor nasprotujem sodnemu posegu v uredniške odločitve o objavi vsebin, saj verjamem, da je transparentno poročanje medijev v okviru svobode izražanja temelj demokratične družbe. Četudi se je nesmiselno spuščati v razpravljanje o idealu objektivnosti (ne le pri novinarskem delu, ampak v vsakdanjem človeškem delovanju), menim, da bi se morali mediji zavedati posledic svojih objav ter prav zato v svojih prispevkih zasledovati načela nevtralnosti, uravnoteženosti ter nenazadnje resničnosti.
Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih razsodbah varuje svobodo izražanja novinarjev, saj mediji niso inštitucija, ki je dolžna svoje prispevke podkrepiti z dokazi (zato imamo na primer sodišča). Evropsko sodišče je zapisalo, da imajo medijo pravico, da v dobru veri širijo informacije o stvareh v javnem interesu, tudi če objave vsebujejo neresnične ali škodljive izjave o posameznikih. Vendar je nesprejemljiva napačna interpretacija, s katero bi medijem dali pooblastila, da lahko po mili volji objavljajo tudi neresnične objave, dokler so le-te ločene od dejstev, ne glede na upoštevanje novinarskih meril in v prvi vrsti informiranja svojih bralcev. Zato se sprašujem, kdo varuje širšo javnost pred senzacionalizmom in s strani sodišča zaščiteno pravico novinarjev, da objavijo tudi neresnične ali škodljive izjave o posameznikih?
Strinjam se, da mediji niso inštitucija, katere cilj je pridobivanje dokazov, ampak poročanje o dogajanju. Vendar bi morali stremeti k izobraževanju javnosti in vzgajanju kritičnega bralca, ki dvomi v napisano in svoja stališča oblikuje na podlagi lastne presoje. Žal pa je realnost pogosto drugačna; mediji si ne želijo kritičnega bralca, ampak posameznika, ki v škandalozne in neresnične izjave ne dvomi. Konec koncev so tudi mediji podjetja, katerih cilj je dobičkonosnost.
Moje osrednje vprašanje je: kako naj si sploh še oblikujemo realno percepcijo in vrednotimo dogajanje, če damo medijem pravico, da objavljajo neresnične navedbe?
avtor: Propiarovke
Prejšnji vikend smo Propiarovke uživale na team buildingu na slovenski obali in še dodatno okrepile vezi med ekipo. Pod budnim očesom strokovne ekipe smo odkrivale skrivnosti morskega sveta, ki nas je vse navdušil in očaral. Vikend smo preživele v vožnji s čolnom in tubo po morju in rečemo lahko, da se nas voznik čolna prav nič ni usmilil, saj nam marsikateri ovinek ni bil prikrajšan. Akrobacijam na vodi se je pridružilo tudi učenje osnov potapljanja v bazenu in nadaljevanje pri svetilniku, kjer smo opravile svoj prvi potop na globini okrog 4 metre. Navdušene nad lepotami podvodnega sveta smo že začele razmišljati o tečaju potapljanja v bližnji prihodnosti.
Le kaj si človek sploh še lahko želi po fantastičnem team buildingu :)
avtor: Mojca Šteiner
Nekatere odločitve včasih predstavljajo problem, težavne napore in neprespane noči ... Odločitev za odhod v Tanzanijo in raziskovanje afriškega živalskega sveta pa je bila zame »hakuna matata«. Zadnje čase me (morda zaradi številnih ur v pisarni) noro vleče v naravo - torej je safari logična izbira.
Afriški čas teče zelo počasi in če se ti preveč mudi, te domačini pospremijo s »pole pole«. In čas se je zame ustavil v najbolj znanem nacionalnem parku v Tanzaniji. Serengeti je z 14,763 km2 dom prostoživečim živalim - levom, leopardom, gepardom, žirafam, slonom, antilopam, povodnim konjem ... In narava poskrbi za največji spektakel, ko pokaže, da še obstajajo tisti naravni zakoni, kot so zakon močnejšega ali boj za preživetje.
In kljub temu, da nisem ravno romantična duša, me na Afriko veže neka romantičnost - Afrika je zame vedno umirjena, preprosta, naravna …
avtor: Propiarovke
Danes smo Propiarovke dobile obisk zelo pomembnega nadzornika. Budno oko boksarke Titilajo nam vliva energijo za kopico projektov. Naj slika govori zase :)
avtor: Nina Praprotnik
Le redke osebe znajo resnično poslušati sogovornika. Običajno smo vsi zaposleni s tem, da po prvih besedah sogovornika že premišljujemo o svojem odgovoru, s tem pa seveda nadaljnjih besed našega sogovornika ne slišimo več, saj nas premalo zanima, kaj nam želi povedati.
Sposobnost dobrega poslušanja je naša zavestna odločitev. Aktivno poslušamo, ko se naravnamo na sogovornika tako, da bi ga razumeli, da želimo dojeti, kaj nam želi povedati, kaj ga zanima ali teži in kaj je zanj pomembno. Aktivno poslušanje nam pomaga razbrati resnično sporočilo sogovornika ob pomoči besed, glasu in govorice telesa. Toda aktivno poslušanje še ne pomeni strinjanja. Pomembno je »vzpostavljanje mostu« s sogovornikom, kar je poglavitno za prepoznavanje jedra sporočila, vzrokov za njegovo pomembnost in pričakovanja v prihodnosti.
Sogovornika moramo tako razumeti tudi, ko se z njim ne strinjamo.
avtor: Nina Dolinšek
Podjetja nenehno iščejo nove načine za trženje svojih storitev, pri čemer ima internet kljub navidezni prenasičenosti z oglasnimi sporočili še vedno veliko neodkritega potenciala.
Tako imenovani »logical media« (http://logicalmedia.com/) je storitev, ki plačuje za objavo oglasov na blogih. Z registracijo na spletni strani ponudnika bloger pridobi dostop do oglasov ter 25 dolarjev (nekaj manj kot 18 evrov). Vsak klik obiskovalca bloga na oglas brez nadaljnjih aktivnosti prinese določeno plačilo. Poleg tega pa imajo možnosti pridobivanja napotkov za izboljšanje položaja bloga.
Storitev kaže na zavedanje podjetij o pomembnosti blogov ter nov pristop k doseganju svojih ciljnih javnosti. Seveda pa odločitev ostaja v rokah posameznega blogerja.
Več o tem: http://www.blogging-news.info/
avtor: Nina Tomažin
Včerajšnja delavnica IABC in povzetek predavanja o družabnih (ali družbenih, do konca delavnice se komunikatorji nismo zedinili, katera raba je ustreznejša:)) medijih, ki ga je pripravila Jasna Suhadolc iz Virtue, me je spodbudila, da se spomnim problema, ki sem ga imela pred leti - na ljubljanski obvoznici na poti na sestanek k enemu od naročnikov mi je namreč »zaribala« moja Mazda.
Jasna je namreč v zelo zanimivi prezentaciji navedla nekaj napotkov, kako naj se komunikatorji spopadamo s pritožbami in težavami strank, ki imajo, odkar obstajajo novi mediji in novi načini komuniciranja, vse bolj prodoren in krepak glas. Odlično! Če ne bi mnoga podjetja še vedno primarno skušala utišati »težake«, ne pa odstraniti vzrokov, zakaj so postali težaki, torej njihove probleme. Tako sem se spomnila daljnega dogodka konec leta 2007, ko sem ostala na cesti. Dobesedno. Brez olja, kot se je kmalu izkazalo. Kljub rednim servisom. In kakšen je bil odgovor serviserjev? Da bi morala redno pregledovati olje, enkrat na teden! A se hecate?!! V kateri ledeni dobi?
Po nadaljnje odgovore sem se zato obrnila kar na direktorja podjetja, ki mi je presunljivo hitro in zelo leporečno ter olikano odgovoril, njegovo e-pismo pa je kazalo znamenja sodelovanja, razumevanja, morda celo rešitve problema:
»...Ne glede na slab vtis, ki ga povzroča trenutno stanje, trdim na osnovi mnogih izkušenj, da osebje na Mazdinih servisih poskuša stvari reševati v korist stranke in ne v korist podjetja... Zato smo vam vsekakor pripravljeni prisluhniti. Vaš problem sodi v domeno kolega, ki je zadolžen za poprodajo in je bil danes službeno odsoten. Predvidevam, da se bomo o vaši težavi in želji lahko pogovorili že jutri...«
Uau! Tole pa bo nekaj! In čez nekaj dni nov mail:
»Spoštovana gospa Tomažinova,
Opravičujem se za zamudo pri odgovoru. Sodelavci iz poprodaje, kot tudi servisni tehniki so bili na dvodnevnem strokovnem šolanju v tujini. Zato se v zvezi z vašim primerom žal ni nič premaknilo. Najino korespondenco, kot tudi reševanje zadeve sem predal poprodajnemu oddelku, kamor tudi sodi. Oddelek vodi g. ..., z garancijami pa se ukvarja g. ..., ki bo preveril stanje stvari v A-Cosmosu -avtoservisu BTC in vas tudi obvestil, kaj se dogaja. Kljub neugodni situaciji, biti brez avtomobila, vam želim prijeten vikend.
Direktor podjetja MMS d.o.o.«
In potem nič. Tišina. Niti besede več.
Razen prodajnih katalogov, ki so mi jih še naprej pošiljali, zaradi česar mi sami niso dovolili zadeve pozabiti. Vendar pustimo sedaj to.
Zadevo opisujem kot primer slabe prakse, kako stvari NE POČETI! Ko boste šli na nove medije, hitro komunikacijo, facebook, twitter ipd. poskrbite, da imate izdelano strategijo, zakaj to počnete, kaj s tem želite narediti in kdo bo za vas to počel. Kajti vse tele majhne pritožbe, ki se jih je včasih (in to še nedavno) dalo »zatuškati«, imajo danes svoj jaz. Svoj pravi mali jaz s svojim karakterjem, ki veselo skače preko računalnikov v naše dnevne sobe, spalnice in pisarne in ki lahko povzroči veliko hrupa.
avtor: Propiarovke
Poslovni klub Socius je prejšnji teden gostil priznane strokovnjake iz področja delovanja z mediji, ki so razpravljali o vplivu novih medijev na novičarsko vrednost in relevantnost informacij.
V razpravi so sodelovali: Violeta Bulc, lastnica in direktorica podjetja Vibacom, mag. Nina Tomažin, direktorica in partner družbe za odnose z javnostmi Propiar, Lenart Kučič, novinar Sobotne priloge Dela in nekdanji urednik Delove strani Infoteh, Franci Zavrl, soustanovitelj in partner podjetja Pristop, Drenislav Žekić, svetovalec generalnega direktorja HTV in podpredsednik Hrvaškega združenja za odnose z javnostmi, ter Ali Žerdin, novinar in odgovorni urednik Dnevnika. Uvodni provokativni pogled v razpravo je podal Vuk Čosić, vodilni slovenski spletni interaktivni strokovnjak, predavatelj spletne strategije na Fakulteti za družbene vede in spletni strateg volilnih kampanj.
Celoten povzetek razprave si lahko ogledate na povezavi: http://tinyurl.com/nqblzn.
avtor: Mojca Šteiner
Ob drastičnih zmanjševanjih stroškov podjetij v času krize so ogrožene tudi strategije upravljanja s človeškimi viri in »talenti« posameznih podjetij. Kot se lahko potencialno slabša učinkovitost delovne sile z zmanjševanjem števila zaposlenih, se kriza prenaša tudi na moralo zaposlenih, povzroča škodo ugledu podjetja med zunanjimi javnostmi, hkrati pa izgublja dragocene prispevke tistih zaposlenih, ki so gonilna sila napredka. Družbe, ki izvajajo strukturirane ocene uspešnosti in potencialov zaposlenih, imajo odlične možnosti za dobre odločitve glede upravljanja z zaposlenimi.
Podjetja lahko ogromno naredijo s preoblikovanjem delovnih mest in s tem notranje potenciale ne le izkoristijo, temveč tudi bolje usmerjajo obstoječe človeške vire. Stopnja odgovornosti, stopnja samostojnosti in obseg nadzora prispevajo k zadovoljstvu zaposlenih. Zmanjševanje števila zaposlenih zagotovi močno spodbudo za boljšo uporabo obstoječih človeških virov, saj izboljšujejo možnosti vključevanja ključnih talentov v preoblikovana delovna mesta.
Poleg preoblikovanja delovnih mest morajo podjetja ohranjati za usposabljanje in razvojne programe. Ti niso le bistveni za ohranitev delovnih mest, povečevanje morale zaposlenih in dolgoročno produktivnost, ampak dajejo ljudem tudi znanje, potrebno za izvajanje novih odgovornostih na preoblikovanih delovnih mestih.
Preden se podjetje odloča za odpuščanje, mora optimalno analizirati vse procese, ki lahko pomagajo pri opredelitvi ključnih zaposlenih. Z ukrepi, kot so preoblikovanje delovnih mest in razvojnimi programi ter spodbujanjem angažiranosti ključnih ljudi, podjetje doseže boljši položaj za rast po izboljšanju gospodarskih razmer in zaključeni trenutni krizni situaciji v gospodarstvu.
avtor: Propiarovke
Nekoč naši Facebook prijatelji niso želeli imeti ničesar s Twitterjevimi posodobitvami. Sedaj, ko Twitter bliskovito raste in postaja ključen igralec, je vedno več naših Facebook prijateljev samih od sebe razvilo zanimanje za Twitter in povsem nekaj običajnega je, da se naše »twitte« poudarja na Facebooku.
Če ste pri uporabi Twittra začetniki ali v zadnjih mesecih niste sledili trendu Twitter - Facebook, je na voljo nekaj hitrih in enostavnih načinov, kako obrniti vaše »twitte« v posodobitve statusa. Od avtomatskega posodabljanja vašega Facebook statusa, do bolj dovršenih posodobitev. Omenjeni načini, kako deliti posodobitve Twittra s Facebookom, bodo zadovoljili vse tiste, ki želijo ohranjati dvojno socialno prisotnost.
1. Samodejna posodobitev s Facebookovo aplikacijo
2. Uporaba večnamenskih spletnih aplikacij
3. Uporaba aplikacije Facebook Connect
4. Posodabljanje statusa preko telefona
5. Množično posodabljanje statusa v vseh vaših socialnih profilih
Celoten članek lahko preberete na:
http://mashable.com/2009/05/25/twitter-to-facebook/
avtor: Mojca Steiner in Majdi Kosi
Posamezniki se vključujejo v interakcije in povezujejo v socialne mreže z namenom zagotovitve prednosti, ki se kaže v podatkih, vplivu, družbenih zaslugah in priznanju. Akumuliran socialni kapital pomaga posameznikom, da pridobijo konkurenčno prednost, bodisi na trgu dela bodisi v podjetju. Ta pa je posledica privilegiranega dostopa do "sredstev", ki se nahajajo v socialnih mrežah.
Prek identifikacije skupin podjetje lahko ob podpori novih medijev skupnosti uporabnikov spremeni v podpornike organizacije in jih informira, obenem pa mora vselej dopuščati možnost povratnih informacij, vključno z negativno kritiko. Tovrstna socialna omrežja, kot tudi blogi, so namenjeni interni ali eksterni javnosti, v vsakem primeru pa se z njimi krepi ugled podjetja in širi zavedanje o aktivnostih organizacije.
avtor: Propiarovke
Na življenjski in karierni poti se hitro naučimo, da nič ni stoodstotno. Vsi imamo različna pričakovanja, ki pa se vedno ne uresničijo, kot bi si želeli, zato se bojimo sprememb. Nekateri pa jih smelo sprejemajo in so pogosto veliko srečnejši ter prepričani, da spremembe v naš vsakdan vnašajo pestrost in živost. In pogosto to tudi drži. Obstajajo tudi tisti, ki so pripravljeni sabotirati sleherni napor, ki bi pomenil spremembo. Na osebni ravni za tako početje obstaja nekaj razlogov:
nerazumevanje, zakaj je sprememba sploh potrebna,
nezaupanje, da bo to sprememba na boljše,
prepričanje, da bo je boljše 'tako kot je bilo',
strah pred osebnim neuspehom,
nezaupanje do motivov tistega, ki je spremembe sproži,l
obstoj dokazov, da je bil 'stari' način uspešen,
pomanjkanje dokazov, da bo novi način boljši,
proces spremembe je napornejši od tega, da ostanete, kakršni ste.
Po ameriškima avtorjema Kotterju in Schlesingerju obstajajo štirje razlogi, zakaj se zaposleni upirajo spremembam znotraj podjetij:
Sebična zaskrbljenost za osebne interese: nekatere bolj skrbi, kako bi lahko spremembe vplivale na njih osebno, kakor pa vpliv sprememb na uspešnost poslovanja.
Nerazumevanje: problemi v komunikaciji, neustrezne informacije.
Nizka raven tolerance glede sprememb: ljudje so nagnjeni k temu, da branijo občutek varnosti in stabilnosti na delovnem mestu (u smislu statusa quo).
Razlika v oceni situacije: nekateri se osebno ne strinjajo z razlogi sprememb ter prednostmi in pomanjkljivostmi procesa.
Ko sprememba zahteva akcijo
Kolektivna izkušnja govori, da mnogi nastradajo, ko v podjetju pride do korenitih sprememb, zato je treba biti pri takšnih pobudah pazljiv. Kotter in Schlesinger navajata šest pristopov, ki se razlikujejo glede na okoliščine: edukacija in komunikacija, sodelovanje in vključenost, podpora, obojestransko sprejemljiv dogovor, manipulacija in kooptiranje, posredna in neposredna prisila.
Celoten članek dostopen http://www.zurnal24.si/cms/zstil/kariera/index.html?id=110928
avtor: Propiarovke
Število rednih uporabnikov in veliko zanimanje za objavljene vsebine Twitter vsekakor uvrščajo med izredno učinkovita spletna orodja, ki imajo lahko velik vpliv na oblikovanje stališč posameznikov. Tako imenovan fenomen mikrobloganja ne kaže nikakršnih znakov zamiranja, zaradi česar je lahko močno orodje tudi na področju odnosov z javnostmi oziroma marketinga, ob upoštevanju nekaterih nasvetov:
1) Zgraditi morate lastno skupnost: kvaliteta zapisov sploh ni pomembna, če nimate velike skupine oseb, ki »sledi« vašim objavam. Že v začetni fazi se je tako potrebno skoncentrirati na vzpostavitev široke spletne skupnosti in jo sčasoma povečevati.
2) Pogosto posodabljajte: na Twittru se svet premika s svetlobno hitrostjo, zato mora biti cilj uspešnega uporabnika tega spletnega orodja vsaj en zapis dnevno.
3) Vključite uporabne informacije: ljudem je potrebno dati razlog, da sledijo vašim zapisom, sicer tvegate upad zanimanja in posledično zmanjšanje vaše spletne skupnosti.
4) Ohranite osebnost: poskrbite, da bodo ljudje začutili, da se za vašimi zapisi skriva oseba, sicer bodo dobili občutek, da so avtomatizirano oblegani z informacijami.
5) Razmislite o posebnostih: uporabite posebne kupone, darila in informacije, ki so posameznikom dostopni le preko Twittra.
http://www.bizzia.com/articles/twitter-marketing-tips-five-twitter-tips/
avtor: Mojca Šteiner in Majdi Kosi
Doslej smo komunikatorji v odnosih z javnostmi pogosto slišali: »Ne komuniciraj, če nisi pripravljen, da bo informacija objavljena na prvi strani časopisov.« Danes, ob podpori digitalnih orodij, raje prisluhnemo nasvetu: »Ne komuniciraj, če nisi pripravljen, da sporočilo postane virusni mailing, razprava na blogu ali razprava naših javnosti znotraj socialnih omrežij.« In prav govorice so tiste, ki so vselej veljale za merilo uspešnosti komunikacijske podpore strateških odločitev vsakega podjetja.
Ne gre torej za kvantiteto, koliko virtualnih uporabnikov nas sledi na Twitterju, koliko ljudi spremlja naš blog ali koliko prijateljev in znancev šteje naš Facebook in LinkedIn profil - gre za posredovanje dodane informacijske vrednosti našim uporabnikom in ustvarjanje digitalnega odtisa, ki o organizaciji govori mnogo več kot kdajkoli prej.
Vloga puščanja odtisov je poudarjena tudi na strani menedžerjev, predvsem v pogosto prezrtem odnosu do zaposlenih so menedžerji ključni komunikatorji, ki zagotavljajo nenehno dostopnost in obveščanje. Nenazadnje s tem lahko zagotovijo priložnost, ki se ponuja - podjetje postane skupnost, sestavljena iz zaposlenih, ki verjamejo v sposobnosti celotnega tima in izjemno vrednost svoje organizacije.
avtor: Majdi Kosi in Mojca Šteiner
V času gospodarske krize mora podjetje prepoznati priložnosti in izzive, ki jih ponuja splet. S spletno prisotnostjo namreč podjetje ugodno vpliva na različne ciljne skupine, zaposlene, vlagatelje, uporabnike in podobno. Neupravičeno je trditi, da lahko pravilna uporaba digitalnih orodij ublaži krizo, zagotovo pa lahko pripomore k temu, da se posledice odpravijo z večjo mero razumevanja vseh udeleženih.
Naloga menedžerjev v komuniciranju je v času gospodarske krize še bolj izpostavljena, gre predvsem za vključevanje v pogovor z deležniki prek sodelovanja v spletnih skupnostih in na blogih, vzpostavitev odnosov z mnenjskimi voditelji in vzpostavljanje virtualnih okolij za komuniciranje in izmenjavo idej. Najbolj uspešne korporativne in osebne bloge odlikuje iskrena, avtentična in transparentna komunikacija. Sposobnost osmisliti informacije, torej sprejeti, razumeti, razpoznati vrednost, vizualizirati in sporočiti, je v prihajajočih kriznih časih ključno. Sedaj je namreč dostopnih ogromno informacij, ki so brezpredmetne, če jih ne znamo razumeti in razpoznati njihove vrednosti. Prav tako pa morajo menedžerji vizualizirati in nenehno sporočati informacije o organizaciji, zaposlenim je potrebno omogočiti dostop ter razumevanje informacij in poslovnih odločitev, saj le tako lahko povezujejo in ustvarjajo dodano vrednost, h kateri prispeva vsak zaposleni.
V strogih hierarhičnih ureditvah je menedžer le redko dobil povratno informacijo nižje-nivojskih zaposlenih, danes pa je način dela spremenjen: informacije so na voljo vsem v organizaciji, ljudje imajo dostop do podatkov in znanja, ki jih potrebujejo za svoje vsakodnevne odločitve, vsakodnevno je storilnost veliko večja in sama podjetja delujejo z večjo učinkovitostjo. Zaposleni lažje razumejo odločitve svojih nadrejenih, v kolikor so obveščeni o okoliščinah in vplivih, odločitve pa so tako sprejete vzajemno in so rezultat odprte komunikacije. Menedžerji kot komunikatorji so danes sposobni graditi skupnost zaposlenih, ki je organizaciji oziroma blagovni znamki naklonjena.
avtor: Majdi Kosi in Mojca Šteiner
Pomembno spoznanje je, da klasični odnosi z javnostmi v virtualnem prostoru ne delujejo. Poleg tega pa so orodja za digitalno komuniciranje spremenila hitrost prenosa informacij, ki je predvsem v krizi izjemnega pomena, namreč zaposleni komunicirajo hitreje in tako ob nenehnih spremembah postajajo vse bolj pomemben deležnik. Predvsem v zaostreni gospodarski situaciji so se podjetja dolžna obrniti navznoter, poiskati svoje pomanjkljivosti, predvsem pa optimizirati svoje procese.
V večini podjetij vsaka transakcija določenega podatka ali informacije poteka prek računalnika, torej gre za izjemno učinkovito nenehno spremljanje, evidentiranje in zbiranje podatkov, ki so preko mrežne strukture dostopni vsem zaposlenim. Vsi v določeni organizaciji imajo dostop do istih dokumentov, s čimer lahko izboljšamo način dela, predvsem kadar govorimo o intelektualnem delu in znanju. Splet namreč omogoča znatno prednost v smislu produktivnosti.
Gre za delitev znanja in nadgrajevanje le-tega, kar zgledno nakazuje že dejstvo, da je v prvih dneh spleta vsak dokument na dnu nosil oznako "Avtorske pravice 1997. Distribucija prepovedana.", medtem ko danes dokumeti nosijo oznake "Avtorske pravice 2009. S klikom na povezavo pošljite svojim prijateljem." Revolucija se torej kaže že v tem, kako ljudje dojemajo intelektualno lastnino (Varian za McKinsey, 2009). To je dobro vidno tudi v distribuciji informacij in znanja znotraj organizacije - klasično dojemanje lastnine ne deluje več, gre bolj za vprašanje, kako doseči čim širšo distribucijo in s tem čim višjo vrednost informacije.
Z optimizacijo, delitvijo znanja in participacijo zaposlenih je komuniciranje preko digitalnih orodij lahko izjemno uspešno in stroškovno učinkovito v negotovem kriznem času.
avtor: Propiarovke
Billions of dollars has been spent on Google AdWords. Their advertising platform is flexible, affordable and has the potential to be extremely effective. Here are five marketing tips for successful AdWords campaign:
5) Precise Keywords
One common mistake is to go after too broad of a keyword. With a broad keyword, you'll have a lot of competition and the price you pay per click will be higher. If you can find precise keywords that exactly fit your niche, you will be better off.
4) Start Small
A great aspect about AdWords is you set your own budget. No matter how large your company is, it never makes sense to pour in a lot of money before you figure out what is working. For at least the first month, you should be tight with your budget.
3) Test Different Creatives
Another great AdWords feature is you can test out all sorts of creatives.
Test those creatives out to see if you can find something that's a hit. You can also eliminate duds quite easily.
2) Landing Page Perfection
As important as your creatives are, your landing page is equally as important. Once a visitor clicks on your advertisement, the page they visit should be clean, simple and straightforward. It's often a good idea to make a custom landing page for specifically for visitors who originate from AdWords.
1) Study the Results
AdWords can be effective but it's also not for the lazy. You should track the success and failure at least once per day. That allows you to make changes to put more money into what is working and avoid wasting time and funds elsewhere.
Source: http://tinyurl.com/c5xtol.
avtor: Mojca Šteiner in Majdi Kosi
V soboto, 18. aprila, sva predavali študentom, ki so se udeležili Maratona znanja. Kljub sobotnemu sončnemu popoldnevu jih je kar lepo število z zanimanjem prisluhnilo, kako z avtentično komunikacijo obrniti sporočila sebi v prid in razpneti jadra svoje kariere.
Komuniciramo na vsakem koraku - s starši, partnerjem, v šoli, na faksu, v službi ali na pijači s prijatelji. Zato je pomembno, kako komunikacijo prilagodimo javnostim, še bolj pa, da izberemo prave komunikacijske kanale. Sprehodili smo se skozi ključne komponente, ki bodo mladim pomagale doseči svoje karierne in osebne cilje. Spregovorili smo o medgeneracijskem komuniciranju in razkrili nekaj trikov, s katerimi bodo bodoči strokovnjaki bolje razumeli svojega delodajalca. Spregovorili smo o tem, kam gredo smernice in kako komunicirati strateško ter hkrati odgovorno. Spoznali smo, da je pri komuniciranju pomembno biti predvsem avtentičen in nikakor ne popoln.
avtor: Alenka Vidic
V petek, 17. aprila 2009 sem udeležencem Šole za voditelje predstavila zakonitosti osebnega piarja.
Ne glede na to, kako močno smo prepričani vase, kaj mislimo o sebi in kako dobro opravljamo svoje delo, je naša celostna podoba najpomembnejše sporočilo, ki ga pošiljamo svojim sodelavcem, poslovnim partnerjem ali javnosti. Ključno vlogo ima pri tem prvi vtis, predvsem takrat, ko spoznavamo nove ljudi - potencialne stranke oziroma delodajalce. Zavedati se moramo, da nas ljudje nenehno ocenjujejo in vrednotijo naše vedenje ter odločitve, ki jih sprejemamo. Na podlagi tega pa se ustvarjajo zgodbe. Pri tem imamo možnost pasivno sprejemati podobo, ki nam jo določajo drugi, ali pa pri ustvarjanju zgodb aktivno sodelovati.
Preden začnemo ustvarjati samozadostno javno podobo, pa moramo analizirati sebe. Oceniti moramo, katere so naše pozitivne in katere naše negativne osebnostne lastnosti. Ugotoviti moramo, kaj je tisto, kar nas naredi edinstvene. Vse kar ste, sovpada k vaši osebnosti kot blagovni znamki. Vse kar rečete, vse kar oblečete, vaš ton glasu, mimika vašega obraza ter tudi način kako se rokujete. Zaradi vseh teh dejstev je zelo pomembno strateško grajenje vaše podobe. Javnost morate kontinuirano opominjati na to, da ste prisotni, zato morate poskrbeti, da boste vedno aktivni, aktualni in zanimivi. In nenazadnje, tudi kakovost našega dela je eden izmed najpomembnejših dejavnikov za uspešnost blagovne znamke, ni pa vse. Zelo pomembno je, da ustvarite blagovno znamko osebnosti – Vas!
avtor: Propiarovke
Poslovni klub Socius je v Sloveniji gostil vodilnega strokovnjaka za upravljanje s tveganji in finančne analize,
ddr. Branka Uroševića. Ta je spregovoril o analizi finančne krize in možnih odgovorih nanjo ter poudaril glavna vprašanja, s katerimi se mora vsaka organizacija ukvarjati v tem času. Ob njem so svoje izkušnje z udeleženci delili tudi Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor, Jadranka Dakić, podžupanja MOL, Tomaž Lovše, direktor Diners Cluba Slovenija in Italija, Drenislav Žekić, podpredsednik Hrvaškega združenja za odnose z javnostmi ter Nina Tomažin, direktorica agencije Propiar.
Celotno razpravo si lahko ogledate na povezavi: http://videolectures.net/socius_razprava_fkpp/
avtor: Propiarovke
Podjetja se danes v vse večji meri ločijo na tista, iz katerih najboljši kadri bežijo, in tista, ki so privlačna za nadarjene. Za uspešno motiviranje kadrov različnih generacij je potrebna vse večja razlika v vodenju.
Razumevanje in upoštevanje značilnosti mlajših generacij, ki vse pogosteje zasedajo pomembna delovna mesta, predstavljata temelj uspešnega vodenja organizacij. Kadroviki se morajo naučiti obvladovati razlike med pripadniki generacij 'bumersov, X in Y', da bi lahko oblikovali učinkovit sistem nagrajevanja.Vse tri generacije so rezultat ekonomskih, družbenih in moralnih razmer, v katerih so odraščale, zato ni čudno, da so razvile različne vrednote, cilje in načine delovanja v organizacijah. Kljub razlikam med generacijami pa vsem na trgu delovne sile ostaja nekaj skupnega - sodelovanje in medsebojno prilagajanje.
Nadaljevanje: http://www.piarnakvadrat.si/arhiv-stevilk/9-st-032009/clanek/zaposlenim-povej-tisto-kar-bi-bilo-dobro-da-vedo-ne-zgolj-tistega-kar-morajo-vedeti/
avtor: Alenka Vidic
Odlično sem se zabavala s študenti ŠS PRSS. Ključno vodilo za uspešno delovanje na področju osebnega piarja: »Neumno je delati stvari na isti način in pričakovati različne rezultat« (seveda pa ga je moč aplicirati tudi na druge vidike našega delovanja). Skozi primere vidnih slovenskih podjetnikov in estradnikov smo se pogovorili o teoretičnih smernicah. V nadaljevanju pa so se mi kot kandidati za zaposlitev predstavili tudi nekateri študentje - resnično si upajo sanjati. V duhu »If you can't imagine it, you won't get it.«
avtor: Nina Tomažin in Alenka Vidic
Nina Tomažin in Alenka Vidic sva konec lanskega novembra na srbskem PR weeku z udeleženci razpravljali o spremembah v internem komuniciranju. Poslušalce je najbolj izzvalo dejstvo, da le 10 odstotkov informacij, ki jih zaposleni uporabljajo za odločanje, pripadnost in delovanje, prihaja iz formalnih virov. Preostalih 90 odstotkov izvira iz neformalnih, torej zgledov in dejanj vodij ter različnih aktivnosti in dokumentov organizacije. V nadaljevanju je razprava tekla o potencialu digitaliziranih odnosov z javnostmi. Omenjene spremembe prinašajo tudi prilagoditve v vrednosti internega komuniciranja, ki ga ni mogoče presojati le z odgovorom na vprašanje, kaj je potrebno komunicirati, temveč se večji del odgovora skriva v vprašanjih, kako in zakaj komunicirati.
avtor: Propiarovke
Praznični čas vzbuja posebne občutke. V spletu želja, pričakovanj in novih izzivov se pogosto znajdemo na križišču novoletnih zaobljub. Izberite tisto pot, po kateri boste stopali z veliko energije, optimizma in navdiha.
Propiarovke se v novem letu zaobljubljamo sledečim disciplinskim ukrepom:
- vsakodnevno kosilo;
- tedenska interna izobraževanja;
- vsaka zamujena minuta se kaznuje;
- vsak petek računalnike izklopimo ob 16. uri, sledi skupna pijača.
Tudi vam želimo veliko poslovnih uspehov, osebnih izzivov in čim manj komunikacijskih šumov!
avtor: Majdi Kosi
Blogi oziroma spletni dnevniki zagotavljajo unikaten oseben način komuniciranja z že obstoječimi in potencialnimi strankami. Z omogočanjem pogovora prek blogov organizacija spregovori v bolj osebnem tonu in si nadene bolj ljudsko podobo, kar je težko nadomestiti na katerikoli drugi način. Ob združitvi s tehnologijo RSS lahko zagotovimo direkten dotok informacij zainteresiranim medijem.
http://blogbusinessworld.blogspot.com/2004/10/blogs-and-public-relations.html