Sodna prepoved, v skladu s katero Dnevnik ne sme poročati o Ceraniju, me je napeljala na razmišljanje o novinarskih vrednotah.

Vsekakor nasprotujem sodnemu posegu v uredniške odločitve o objavi vsebin, saj verjamem, da je transparentno poročanje medijev v okviru svobode izražanja temelj demokratične družbe. Četudi se je nesmiselno spuščati v razpravljanje o idealu objektivnosti (ne le pri novinarskem delu, ampak v vsakdanjem človeškem delovanju), menim, da bi se morali mediji zavedati posledic svojih objav ter prav zato v svojih prispevkih zasledovati načela nevtralnosti, uravnoteženosti ter nenazadnje resničnosti.

Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih razsodbah varuje svobodo izražanja novinarjev, saj mediji niso inštitucija, ki je dolžna svoje prispevke podkrepiti z dokazi (zato imamo na primer sodišča). Evropsko sodišče je zapisalo, da imajo medijo pravico, da v dobru veri širijo informacije o stvareh v javnem interesu, tudi če objave vsebujejo neresnične ali škodljive izjave o posameznikih. Vendar je nesprejemljiva napačna interpretacija, s katero bi medijem dali pooblastila, da lahko po mili volji objavljajo tudi neresnične objave, dokler so le-te ločene od dejstev, ne glede na upoštevanje novinarskih meril in v prvi vrsti informiranja svojih bralcev. Zato se sprašujem, kdo varuje širšo javnost pred senzacionalizmom in s strani sodišča zaščiteno pravico novinarjev, da objavijo tudi neresnične ali škodljive izjave o posameznikih?

Strinjam se, da mediji niso inštitucija, katere cilj je pridobivanje dokazov, ampak poročanje o dogajanju. Vendar bi morali stremeti k izobraževanju javnosti in vzgajanju kritičnega bralca, ki dvomi v napisano in svoja stališča oblikuje na podlagi lastne presoje. Žal pa je realnost pogosto drugačna; mediji si ne želijo kritičnega bralca, ampak posameznika, ki v škandalozne in neresnične izjave ne dvomi. Konec koncev so tudi mediji podjetja, katerih cilj je dobičkonosnost.

Moje osrednje vprašanje je: kako naj si sploh še oblikujemo realno percepcijo in vrednotimo dogajanje, če damo medijem pravico, da objavljajo neresnične navedbe?